Je res ali ne?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 12. junij 2016 / 16:32

»26. julij 1963. Ameriški predsednik John F. Kennedy tretji dan svojega obiska v Zvezni republiki Nemčiji prispe v zahodni Berlin. Povod njegovega obiska je 15. obletnica berlinskega zračnega mostu. V mestu vlada evforično stanje. Kjer koli se pojavi karizmatični predsednik, vse vzklika od veselja. Visoki gost iz Združenih držav Amerike seveda ne zamudi priložnosti, da ne bi pogledal tudi čez zid, ki že 2 leti ločuje zahodni in vzhodni Berlin. Kennedy je prvi ameriški predsednik, ki po letu 1961, ko so postavili zid, v času svojega mandata obišče to mesto. / Osrednje zborovanje priredijo pred mestno hišo v Schönebergu. Več tisoč obiskovalcev čaka v napetem pričakovanju. Nadejajo se, da bodo slišali besede spodbude in zaupanja, in Kennedy jih ne razočara. Zanje ima pripravljen strasten govor, v katerem poudarja vrednoto svobode in Berlinčanom zagotovi, da bodo ZDA vdano in solidarno stale ob strani njim in njihovi državi. / In takrat je prišel na vrsto Kennedyjev znameniti stavek. Predsednik v nemščini izreče naslednje: 'Ich bin ein Berliner.' (Jaz sem Berlinčan.) Neskončni vzkliki veselja mu potrdijo, da je ubral pravo struno. Stavek si je zabeležil prav posebej in ga napisal tako, da ne bi zvenel preveč ameriško. / 'Ich bin ein Berliner' so bile zadnje besede njegovega govora, čeprav so se že prej pojavile na nekem drugem mestu. Takrat je Kennedy povedal najprej v angleščini: 'Pred 2000 leti je bil najponosnejši stavek, ki ga je človek lahko izrekel: Civis Romanus sum.

Danes, v svetu, v katerem vlada svoboda, je najponosnejši stavek: lch bin ein Berliner. / Civis Romanus sum – Jaz sem rimski državljan. Ta stavek, ki ga je rad citiral že Rimljan Cicero, je postal znamenit zaradi apostola Pavla. Z izjavo 'Jaz sem rimski državljan' je leta 64 lahko takoj preprečil usmrtitev in terjal redni sodni postopek v Rimu. Po rimskem pravu je državljanu Rima pripadala ta državljanska pravica.« (Str. 267)

To je ena od 330 zgodb v tej zajetni, a zelo kratkočasni knjigi. Njen podnaslov je: Svetovne resnice in zmote. V naslovu vsake od teh zgodb je kratka trditev in ob njej zastavica z napisom »Res« ali »Ni res«. Naslov gornje je: Kennedy je na obisku v Berlinu citiral apostola Pavla. Izkaže se, da ga je res, le priredil ga je: rimskega državljana je nadomestil z Berlinčanom in trditev izrekel v nemščini. V takih besednih obratih se kažeta govornikova veščina in veličina. Preberite si še druge zgodbe te vrste, kratkočasile vas bodo.