Predstavili davčne spremembe
Na ministrstvu za finance so predstavili malo davčno reformo, v okviru katere predlagajo tudi spremembo dohodninske lestvice in davčno ugodnejše nagrajevanje zaposlenih za poslovno uspešnost.
Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: »Predlagamo, da država razbremeni nižji sloj, tako kot je to v Avstriji, kjer so posamezniki z letnimi prihodki do 11.000 evrov upravičeni plačila davkov.«
Goran Novković, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije: »Slovenska javna poraba je previsoka. Če bi jo zmanjšali samo za 0,6 odstotka, bi to pomenilo prihranek 100 milijonov evrov.«
Kranj – Na ministrstvu za finance so po zaključenih pogovorih s predstavniki delodajalcev in zaposlenih oblikovali predlog davčnega prestrukturiranja, ki ga bo že na današnji seji obravnaval ekonomsko-socialni svet. Še ta mesec naj bi pripravili zakonsko besedilo za javno obravnavo, državni zbor pa bi ga lahko obravnaval jeseni.
Davčno prestrukturiranje predvideva na eni strani razbremenitev dela, po drugi strani pa nadomestitev izpada prihodkov z izboljšanjem učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, povišanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki, s 17 na 19 odstotkov, in z nekaterimi drugimi ukrepi, za kar pa bi bilo treba spremeniti zakonodajo. Delo naj bi davčno razbremenili s spremembo dohodninske lestvice in z ugodnejšo davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost. Pri dohodninski lestvici bi uvedli dodatni razred med sedanjim drugim in tretjim razredom, pri meji neto davčne osnove 45.000 evrov in s 34-odstotno stopnjo, hkrati pa bi pri zadnjih dveh razredih znižali stopnjo z 41 na 39 odstotkov in s 50 na 47 odstotkov. Pri zavezancu z dohodkom, višjim od dveh povprečnih letnih plač, bi se tako dohodnina na letni ravni znižala za 412 evrov, pri zavezancu z dohodkom petih povprečnih plač pa za približno 2235 evrov. Prihodki od dohodnine bi se ob upoštevanju podatkov o odmeri dohodnine za leto 2014 znižali za 56,6 milijona evrov. V okviru nagrajevanja poslovne uspešnosti naj bi del plače v višini 70 odstotkov povprečne plače v Sloveniji opredelili kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. V primeru, da bi delodajalec namenil zaposlenemu tisoč evrov dela plače iz poslovne uspešnosti, bi ob upoštevanju povprečne mejne stopnje dohodnine v višini 30 odstotkov po veljavni ureditvi prejel 470 evrov, po predlagani rešitvi pa 671 evrov. V prvem letu bi se prihodki od dohodnine zaradi tega znižali za okoli 45 milijonov evrov, v naslednjih letih pa bi bil izpad bistveno večji.
Na predlog davčnih sprememb so se že odzvali v sindikatih in v gospodarstvu. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljajo, da ministrstvo s predlaganimi spremembami razbremenjuje le najbogatejše (direktorje, vodilne v podjetjih in najbolje plačane javne uslužbence), ne pa razvojnega kadra in inženirjev, prav tako ne odpravlja težav zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, in pri predlogu za davčno razbremenitev božičnice načrtno uničuje socialni dialog in kolektivne pogodbe za dejavnosti (in podjetja), ki so temelj plačne politike. Delodajalske organizacije (obrtno-podjetniška in gospodarska zbornica ter združenje delodajalcev obrti in podjetnikov) se s predlogom ne strinjajo, saj ne razbremenjuje gospodarstva, ampak ga le še dodatno obremenjuje. Po njihovem mnenju bo višji davek na dobiček še zmanjšal zanimanje za vlaganja, manj investicij pa pomeni tudi manj zaposlitev in manj delovnih mest.