Čila v stoto leto življenja
Pavla Baškovč iz Radovljice je nedavno praznovala že svoj devetindevetdeseti rojstni dan.
Radovljica – Čila in bistra gospa se je vso pomlad z užitkom sprehajala po mestu in opazovala življenje okoli sebe. Še vedno živi »na svojem«, v bloku ob glavni cesti skozi Radovljico, in se veseli rednih in pogostih obiskov svojih domačih. V zadnjem času ima sicer nekaj težav z bolečimi nogami, sicer pa gospa, ki se je rodila in mladost preživela v Novem mestu, prav gotovo ne kaže svojih častitljivih let. »Boš videla, toliko let boš doživela kot jaz,« ji je pred desetletjem rekla Anica Mavec, najboljša prijateljica, ki je čila in na nogah dočakala 101 leto. Pavla Baškovč se pogosto spomni nanjo in pravi, da tako kot pokojna prijateljica tudi ona nima kakšnega posebnega recepta za dolgo in kvalitetno življenje. »Mislim, da to človek prinese s seboj na svet.«
»Živeli smo normalno, preprosto življenje. Avtomobilov ni bilo. Veliko smo se družili, predvsem z družino Mavec in zakoncema Peček. Ja, to je največja razlika med življenjem nekoč in danes: veliko bolj smo bili povezani med seboj.«
Gospa Baškovč, že dolgo časa vdova, živi sama, a ni osamljena. Družbo ji vsak dan delajo trije otroci in njihove družine; ima pet vnukov in šest pravnukov, na katere je zelo ponosna. Še vedno si kdaj pa kdaj skuha kosilo – najraje »šmorn«, pove – čeprav sicer za glavni obrok čez teden poskrbi snaha Marija, ob koncih tedna pa hči Marjana. Rada prebere časopis in pogleda televizijo. Rodnega Novega mesta ne pogreša preveč, čeprav se je tja vse življenje rada vračala. »Znancev ni več, starši in brat so tudi že dolgo pokojni ... Meni je pa najlepše tam, kjer so moji otroci,« še pristavi z nasmehom.