Čipko vsaka klekljala pol ure

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / sobota, 4. junij 2016 / 15:08

V Železnikih so pripravili 24-urno neprekinjeno klekljanje – za uvod v 17. Svetovni čipkarski kongres OIDFA, ki bo ta mesec v Ljubljani, in julijske, že 54. Čipkarske dneve v Železnikih.

Železniki – Kot prva je v torek ob 19. uri za punkelj v kulturnem domu v Železnikih sedla starosta klekljaric Mici Koblar, za njo pa se je v sklopu 24-urnega klekljanja za istim punkljem zvrstilo še 45 klekljaric, ki so vsaka po pol ure vihtele kleklje s ciljem narediti delček čipke po vzorcu Vide Kejžar.

»Klekljamo čipko v širokem risu z rogljički in kiticami, kar je prepoznano kot Čipka dežele Kranjske,« je razložila Irena Benedičič, sicer vodja Čipkarske šole Železniki. Svoje spretnosti so pokazale tudi njene učenke, mojstricam iz Železnikov pa so se pridružile še klekljarice iz Kranja, Ševelj, Podporezna in ena celo s Hrvaške. Ker je šlo za precej veliko čipko, jim je s skupnimi močmi do srede zvečer uspelo naklekljati dobro polovico. Čipke ne bodo dokončale, pač pa bo skupaj z navedbo vseh sodelujočih klekljaric in zgodbo, ki jo nosi s seboj, romala na razstave: najprej v Ljubljano, kjer bo med 24. in 26. junijem 17. Svetovni Čipkarski kongres OIDFA – mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko, julija pa na 54. Čipkarske dneve v Železnike.

»Neprekinjenega 24-urnega klekljanja nismo zasledili še nikjer, zato gre za edinstven dogodek,« je poudaril predsednik Turističnega društva Železniki (TD) Tomaž Weiffenbach, zadovoljen, da je že prva prireditev presegla vsa pričakovanja in tudi meje države, zato razmišljajo, da bi jo prirejali vsako leto.

Prireditev, ki so jo v okviru 14. Tedna podeželja na Loškem organizirali TD Železniki, Javni zavod Ratitovec in Razvojna agencija Sora, so v sredo popestrili še s predstavitvami domačih obrti. Cirila Šmid je izdelovala dražgoške kruhke, Zdravko Markelj je prikazal pletenje košar, Francka Megušar izdelavo predpražnikov iz koruznega ličja, Andrej Demšar čevljarsko obrt, Ivanka Ambrožič in Zofka Gatej predenje na kolovratu, navijanje štren in trenje lanu, Tine Kejžar tkanje in izdelavo platna na statvah, Janko Primožič pa vrtanje lesenih cevi za vodo.