Anton Bonaventura Jeglič – odločilen vpliv škofa na slovenstvo

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (50)

Ob imenu škofa Antona Bonaventure Jegliča, rojenega 29. maja 1850 v Begunjah na Gorenjskem, nekateri nasprotniki Cerkve najraje omenjajo njegov odkup in sežig Cankarjeve Erotike in s sarkazmom njegovo izdajo spolnovzgojnega priročnika Ženinom in nevestam. Seveda vedno manjka pripis, da ga je napisal ob pomoči zdravnikov in psihologov …

V resnici je bil Jeglič škof, ki je morda najbolj vplival na življenje Slovencev. Bil je vrhunski politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od 1898 do 1930. Ob prihodu v Ljubljano mu je liberalni župan Ivan Hribar kot zavednemu Slovencu priredil navdušen sprejem.

Blizu so mu bile politične ideje jugoslovanstva, vendar je ohranjal do njega realističen in kritičen odnos. Zavračal je politiko slovenskega liberalizma in unitarizma. Kot višji cerkveni voditelj navadno ni začenjal političnih akcij. Ni bil sicer v vodstvu katoliške stranke, vendar je bil njena odločilna avtoriteta. V razgovorih pri njem se je odločalo o parlamentarni taktiki v dunajskem parlamentu. Komunizem je obsojal zaradi brezbožnosti in nasilja. Branil je krščanskosocialni program SLS in njeno prizadevanje za avtonomijo Slovenije.

Septembra 1917 je s posebno deklaracijo, ki sta jo podpisali še liberalna stranka in SLS, podprl politiko majniške deklaracije. S tem je začel organizirano deklaracijsko gibanje, ki je oktobra 1918 pripeljalo do samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s sedežem v Zagrebu.

Močno je bil zavezan svojemu narodu. V spomenicah svetemu sedežu se je potegoval za narodnostne pravice primorskih Slovencev. Zaradi fašistične raznarodovalne politike je leta 1931 vrnil vsa visoka italijanska državna odlikovanja. Ko so poskušali odstraniti Janeza Evangelista Kreka iz javnega življenja, ga je Jeglič rešil.

Kot cerkveni knez je imel dostop do avstro-ogrskega cesarja. Tako je lahko povezoval in učinkovito vplival na razvoj slovenstva. To se je spremenilo z združitvijo s pravoslavno Srbijo. Kot katoliški škof ni imel posebne zveze s pravoslavnim kraljem. Tako tudi ni mogel odločati o zvezah in kombinacijah SLS s politiki v Beogradu. Škof Jeglič je bil sicer zadržan do pravoslavja, toda po 1. decembru 1918 je novi državi takoj izrekel lojalnost. Umirjeno, vendar odločno si je prizadeval za položaj in pravice katoliške Cerkve v državi, ki ji je vladal pravoslavni narod.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Mostah pri Komendi se je 23. 5. 1949 rodil novinar in pisatelj Ivan Sivec.

V Mojstrani se je 25. 5. 1924 rodil smučarski skakalec Janez Polda.

Na Rodinah pri Žirovnici se je 26. 5. 1891 rodil pisatelj Janez Jalen. Ustvaril je slovensko različico alpske povesti. Njegovo najpomembnejše delo je trilogija Bobri. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure.

V Bohinjski Bistrici se je 28. 5. 1895 rodil pianist in pedagog Anton Ravnik.

V Mengšu se je 29. 5. 1830 rodil slovenski pisatelj Janez Trdina (Bajke in povesti o Gorjancih).