Beli sončki

Tako je moj vnuk krstil cvetove črnega bezga, ko je bil še majhen. Rad jih je gledal, jaz jedla, on pa govoril, da je babi ocvrla sonček. Grmovnica, ki zraste tudi do 10 m visoko, ponekod celo više, in je cenjena v domačem zdravilstvu, je krepko zakoreninjena v germanski mitologiji, reke o bezgu pa poznamo tudi Slovenci. Če greš mimo bezga, se odkrij. Ljudje so cenili njegove zdravilne lastnosti. Če je dekle v kresni noči sedlo pod bezeg, je govorila urok: Bezeg, bezeg, daj mi moža. Kelti in Germani so verovali, da je bezgov grm ali drevo vez med tistimi, ki bivajo na zemlji, in tistimi, ki bivajo pod zemljo, da je rastlina, ki omogoča stik s podzemljem, s senčnim svetom. Govorili so, da so grmi, v zimi oropani listja, kot zgrbljene postave nad belimi snežnimi poljanami. Črni bezeg je veljal kot priljubljeno drevesce germanske boginje Holle, ki jo najdemo v Grimmovih pravljicah. Prijazni, materinski gospe, zaščitnici ljudi, živali in rastlin, ki na zemljo stresa sneg, so Frizijci pod bezeg prinašali tudi žrtvene darove, mleko, kruh in celo pivo. Tudi svoje mrtve so pokopavali v bližino bezgovih grmov. Veljalo je, če v grob posajena vejica odžene in se razrašča v grm, da je pokojnik srečen na onem svetu. Zato so bezeg radi sadili v bližini svojih domovanj in hlevov. V 17. in 18. st. pa so se ljudje opravičili bezgu, če so ga morali podreti, kar so smele storiti le ženske in otroci. Moje oči so ga použile, roke pa natrgale na kraški gmajni. Beli sončki bodo zasijali na krožnikih, ko pade mrak.

Ocvrti bezgovi cvetovi z jagodnim pirejem

Za 4 osebe potrebujemo: 150 g moke, 125 ml mleka, 2 jajci, ščep soli, 1 vaniljin sladkor, 8 bezgovih cvetov, olje za cvrtje, sladkor v prahu, 400 g očiščenih, na koščke narezanih mehkih jagod, 1 žlico limoninega soka ali soka rdeče grenivke, sladkor v prahu po okusu.

Iz moke, mleka, jajc in vaniljevega sladkorja umešamo testo, ki naj pol ure počiva.

Bezgove cvetove operemo pod tekočo vodo in jih osušimo na papirnati brisači. Pomakamo jih v testo in zlato rjavo ocvremo. Jagode očistimo, zrežemo na manjše koščke, dodamo limonin ali grenivkin sok, sladkor po okusu, in zmeljemo s paličnim mešalnikom. Če v pireju ne maramo majcenih koščkov, ga pretlačimo. Poleg cvrtja s pirejem damo na mizo še sladkornico, če bi kakšen sladkosnednež jed oprašil še z dodatnim sladkorjem.

Žele iz bezgovih cvetov

Zanj potrebujemo: 25 bezgovih cvetov, 100 ml limoninega soka, 500 g želirnega sladkorja 2 : 1, 800 ml vode, za vsak pokrovček nekaj kapljic limoncella.

Lepe bezgove cvetove splaknemo pod tekočo vodo in jih osušimo na papirnati brisači. Cvetke odrežemo od stebelc in jih damo v globoko posodo. Dodamo limonin sok in vodo ter čez noč postavimo v hladilnik. Pet cvetov prihranimo in jih hranimo v hladilniku. V sterilizirane tople kozarčke damo na dno prirezane cvetke. V bezgovo tekočino dodamo sladkor, zavremo in pustimo, da močno vre 3 minute. Potem žele nalijemo v kozarčke, v pokrovčke nakapamo malo limoncella, trdo zapremo in kozarčke za 10 minut postavimo na glavo. Žele se prileže na kruhu ali kot dodatek sirovi plošči.

Pa dober tek!