T. i. komunalni prispevek za obogateno komunalno infrastrukturo bodo kmalu odmerili tudi krajanom Vogelj, kjer že od lani gradijo kanalizacijsko omrežje. (Foto: Tina Dokl)

Po čem bo odslej kanalizacija?

V Šenčurju razmišljajo, kako rešiti problem, ki so ga povzročili neplačniki obvezne priključnine na kanalizacijsko omrežje v Šenčurju in Srednji vasi.

Šenčur – V skladu z novo zakonodajo in občinskim odlokom je v Šenčurju priključnino zamenjal t. i. komunalni prispevek za obogateno komunalno infrastrukturo. Ta bo občane bistveno bolj udaril po žepu kot ukinjena priključnina (340 evrov), saj so že izračunali, da se višina komunalnega prispevka za tistih 75 objektov, za katere lastniki kljub večkratnemu opozorilu niso poravnali priključnine, giblje od sedemsto do skoraj sedem tisoč evrov.

Odločitev, za koliko oziroma ali sploh naj sedaj občina zniža dodatni komunalni prispevek, da ta za nekatere ne bo celo cenejši od priključnine, hkrati pa za druge ne občutno dražji, bo imela dolgoročni učinek, saj se bo morala občinska uprava po njej ravnati pri izračunih dodatnega komunalnega prispevka po drugih vaseh. Najprej ga bodo izračunali prebivalcem Vogelj, kjer gradijo kanalizacijo, po prvih izračunih pa bi tam komunalni prispevek povprečno znašal 3500 evrov. Pri sprejemanju končne odločitve najbrž občina ne more prezreti graditeljev v naselju Britof-Voge, ki so morali plačati celoten komunalni prispevek.

»V to kislo jabolko bo treba ugrizniti, neplačniki so bili večkrat opozorjeni, kaj se lahko zgodi, podaljševali smo jim roke, a nam nekako niso verjeli. Občina sicer lahko zniža višino obračunanega komunalnega prispevka, a zavedati se je treba, da se s tem odrekamo denarju, ki bi ga lahko znova vložili v gradnjo komunalne infrastrukture. Ne poznam pa občine, ki bi komunalno infrastrukturo v celoti gradila z lastnimi sredstvi,« je dejal župan Miro Kozelj.

O tem vprašanju so razpravljali tudi občinski svetniki in občinski upravi naložili, naj do naslednje seje pripravi več variantnih predlogov s pripadajočimi izračuni, ki bodo svetnikom pomagali pri odločanju. Obenem pa so opozorili, da ne bo pravično, če bodo na koncu za kanalizacijo po vaseh plačevali izrazito več, kot pa so zanjo plačali občani, ki živijo v centru občine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / / 09:34

Obletnice Prešernove Zdravljice

V bližini obeležij partizanskih tiskarn Trilof in Donas v dolini Ločnice pri Medvodah je v soboto potekala slovesnost Koder sonce hodi. Posvečena je bil 175-letnici Prešernove Zdravljice, 75. obletnic...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.