Album Izidorja Cankarja
»Ko je spomladi 1926 zasnubil Ano Hribar, ki je zaljubljeno prikimala, in ko sta Evgenija in Dragotin Hribar pristala na poroko, sta se morala zaročenca pripraviti na tek čez ovire. Predvsem: On je bil rimskokatoliški duhovnik in se torej ni smel ali mogel poročiti. Nato: ona je bila mladoletna in je potrebovala očetovo dovoljenje. Te ovire pa so bile majhne v primerjavi s psihološkimi, ki so nastopile ob tako rekoč huronskem vpitju, ki se je razleglo ob napovedi nezaslišanega pohujšanja. Vnela se je prava verska vojna okoli pravice Izidorja Cankarja, da se sme svobodno odločiti, in vprašanja, komu vse bo s tem storil hudo krivico. V vrsto krivično oškodovanih so se množično postavili živi in mrtvi sorodniki, prijatelji, duhovniški kolegi, velikanska srenja vernih, vsa Slovenska ljudska stranka in tako dalje. S pravičniškim gnevom so vstopili v 'veliko molitveno vojsko, ki se bori za Izidorjevo zveličanje!'. Vsi, ki so kaj dali nase, so poskusili Izidorja Cankarja odvrniti od izstopa iz Cerkve in od poroke, ter mu z znatno strastjo slikali pekel, ki se odpira pred njim. Poskrbeli so, da mu je iz groba žugala pokojna mati in da so s stvarnih in umišljenih prižnic zagrmeli duhovniki; zlasti tisti, ki so ga videli tudi v kakšni politični vlogi. Ker je bil Izidor vesten korespondent, je nekaj tega ohranjeno na pisemskem papirju. Med najboljše liste o dogodku in nasploh o dilemah osvobajanja je mogoče uvrstiti Izidorjevo pismo Franu S. Finžgarju, prijatelju, ki se je sprva tudi postavil na stran nasprotnikov …« (str. 50)
Letos sta dve cankarjanski obletnici: 10. maja je minilo 140 let od rojstva Ivana Cankarja, 22. aprila pa 130 let od rojstva njegovega bratranca Izidorja (1886–1958). Ta je širšemu krogu manj poznan, a po krivem, saj gre zagotovo za enega največjih intelektualcev med Slovenci 20. stoletja. Takega nam prikaže tudi monografija o njem, knjiga, ki jo je za zbirko Album Mladinske knjige napisala Alenka Puhar. Njenemu uvodnemu in briljantnemu opisu tega markantnega moža je dodan izbor iz njegovih del in nato še sedem raziskovalnih esejev, ki natančneje prikažejo izbrana poglavja iz njegovega življenja in dela. Gornji odlomek govori o najbolj senzacionalni epizodi njegovega življenja. Podnaslov knjige – Mojster dobro zasukanih stavkov – pa o glavni vrlini tega moža, ki je bil veliko več kot le duhovnik: pisatelj, umetnostni zgodovinar, kritik, prevajalec in diplomat. Dobili smo veliko knjigo o velikem ustvarjalcu.