Paviljon za tržiške velikane

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 10:47

V Galeriji Ferda Majerja v Paviljonu NOB v Tržiču so v petek odprli zanimivo likovno razstavo. Deset avtorjev, članov Kulturnega društva tržiških likovnikov, je ustvarilo dvajset portretov za Tržič pomembnih osebnosti.

Tržič – Le kaj ima duhovnik in skladatelj Jakob Aljaž s Tržičem, bi se spraševali na prvo misel, saj je na začetku svoje duhovniške poti tam zgolj služboval kot kaplan. »V cerkvi sv. Andreja je prvič javno v slovenščini zapel Sveto noč, ki jo je prevedel iz nemščine,« pojasni likovnik Darko Lauseger, ki ob še desetih slikarjih s portretom za Tržič pomembnih osebnosti sodeluje na aktualni razstavi v tamkajšnjem Paviljonu NOB. Menda je pripravljal pevce, da bi ob božiču zapeli Sveto noč, pa so delodajalci nemškega porekla nalašč poskrbeli, da so delavci tudi ob večerih imeli delo in tako niso mogli prihajati na pevske vaje. Tako se je Aljaž odločil kar sam ob kitari zapeti na novo prevedeno pesem, ki še danes v krščanskem svetu velja za največjo božično pesem. To je le ena od dvajsetih zgodb, povezanih z ljudmi, ki so s svojim delom v različnih zgodovinskih obdobjih in na različnih področjih veliko prispevali za mesto Tržič.

»Ko sem lansko jesen razmišljala o društvenem razstavnem projektu za letošnje leto, sem prišla na idejo, da bi se lotili portretov pomembnih ljudi v zgodovini Tržiča. V društvu so se strinjali, postavili pa so mi pogoj, da sama pripravim imena in fotografije ljudi, ki bi jih portretirali,« je povedala Francka Globočnik, šesto leto predsednica Kulturnega društva tržiških likovnikov, ki ta čas šteje 22 članov. Seveda so bili bolj navdušeni portretisti kot krajinarji, a vendarle. Globočnikova se je lotila dela in ob pomoči direktorice knjižnice Marinke Kenk Tomazin, učiteljice in zgodovinarke Marije Petek in učiteljice slovenščine Jožice Koder pripravila imena in kratke zapise o osebnostih, ki so na razstavi dodani k portretom.

V začetku leta so se tako dela lotili likovniki Darko Lauseger, Marjan Burja, Anka Štrukelj, Marjan Pančur, Zdravko Purgar, Jože Valenčič, Alojz Štirn, Dragica Kurillo, Boris Šter in Francka Globočnik, ob njih pa so se motivov, povezanih s pomembnimi osebnostmi, lotili še Lučka Kavčič, Slavica Štirn, Jože Meglič, Karla Lukša in Izidor Vrhovnik - Dore. Osebnosti iz bližnje preteklosti, ki so jih Tržičani še dobro poznali, je namenila avtorjem, ki jim gre portret bolje od rok, nekateri so jih naslikali tudi več. Na razstavi je tako kar dvajset portretov. Med njimi najdemo bolj in manj znane ljudi, na primer gospodarstvenike, veleindustrialca Petra Gassnerja, ki je ustanovil BPT in katerega pogled izkazuje žalost nad žalostno usodo podjetja, pri ustanovitelju Peka Petru Kozini vidimo solzo, ki se je utrnila iz očesa, tu je Gašper Pollak, barvar in usnjar ter eden prvih tržiških županov, pa veleposestnik, podjetnik in politik, baron dr. Karl Born, upodobljen je slovenski duhovnik teolog, ljubljanski nadškof Anton Vovk, ki je služboval v Tržiču, in prav tako znameniti avstrijski feldmaršal, grof Johann Josef Radetzky. Slikarji so upodobili kar nekaj kulturnikov, med njimi pesnico in kulturno delavko Dorco Kralj, znanstvenika, pesnika in prevajalca Toneta Pretnarja, skladatelja in organista Ignacija Hladnika, pevca, glasbenika in kulturnika Mata Mežka, kleparskega mojstra pevca in govornika Karla Bocaka, risarja in slikarja Janka Čadeža, kapelnika tržiške godbe Rudolfa Ahačiča. Med portreti seveda ne manjkata tudi znani imeni, kot sta ljudski pesnik Vojteh Kurnik in ranocelnik Tomaž Pirc, pa mogoče manj znani duhovnik Jernej Kogoj, ki je živel v Libanonu in proučeval potrese, pa duhovnik Viktor Kragl, ki je napisal zgodovino tržiške župnije, in prva akademsko izobražena Tržičanka Amalija Šimec, ki je delovala na področju medicine.

Portreti so naslikani v srednjem formatu, večinoma gre za olja na platnu, vmes je tudi nekaj akrilov, avtorji pa se pri portretiranju razlikujejo tudi vsak z lastnim likovnim slogom, kar še dodatno popestri razstavo, ki bo nedvomno k ogledu privabila številne domačine. Kot je še povedala Globočnikova, je z akcijo zelo zadovoljna, saj so s portreti na neki način tudi oživili spomin na pomembne Tržičane, ki so vse prevečkrat pozabljeni. Razstavo je odprl tržiški župan Borut Sajovic, ki je naklonjen tudi pobudi, da bi portreti kasneje krasili prostore občine. Zagotovo pa bodo pred tem na krajši ogled še v katerem od kulturnih domov po tržiški občini.