
Krško in njegovi Gorenjci
Glasovci so se odpravili na Dolenjsko. Tokrat se je njihovo raziskovanje začelo v mestu Krško, kjer so si izletniki ogledali najprej mestni muzej, potem pa še Mencingerjevo hišo.
Pred Mestnim muzejem Krško so se izletniki razdelili v dve skupini. Ena se je s Katjo odpravila raziskovat Mencingerjevo hišo, druga pa se je s Simono sprehodila skozi muzej – in obratno.
V mestnem muzeju – po sobah in v nadstropjih – gostujejo stalne in občasne razstave: Janez Vajkard Valvasor in Valvasorjevi v Krškem, Valvasorjev kabinet, Akademski kipar Vladimir Štoviček: »Jaz sem čist' realist, abstraktna umetnost ni zame.«, Neviodunum, rimsko mesto ob reki Savi, Meščanka Josipina Hočevar: gospodarica, mecenka in dobrotnica, Soba medičarstva in lectarstva, Prvi krški borci, Dolgo razsvetljensko 18. stoletje.
Zakonca Hočevar
Gorenjcem je bila tu najbolj zanimiva zgodba o Josipini Hočevar, doma iz Radovljice, ki je s soprogom, ki ravno tako ni bil iz Krškega, za mesto, v katerem sta živela, storila veliko dobrega. Josipina se je rodila kot Josipina Mulley, večino svojega otroštva pa je preživela pri starih starših v Stražišču. Najprej je obiskovala ljudsko šolo v Kranju, potem nunsko v Škofji Loki, ker pa je bila gostilničarjeva hči, je bila vešča tudi tega dela. Njen soprog Martin pa je bil iz Podloga pri Velikih Laščah. Novembra 1842 sta zakonca Hočevar prišla v Krško, dobrotnika pa sta postala dvajset let kasneje, ko sta z uspešnimi posli pridobila večje imetje in najverjetneje nista več razmišljala o potomcih. Josipina je umrla leta 1911. V Radovljici jo poznajo po tem, da sta s sestro Marijo pomagali radovljiškim šolarjem: ustanovili sta šolski sklad in za šolske potrebe donirali hišo v Predmestu 27. Leta 1906 je Radovljičanom prispevala tudi denar za izgradnjo vodovoda.
Mencingerjeva hiša
Nekaj korakov stran od mestnega muzeja v Krškem nas je pozdravila obnovljena Mencingerjeva hiša. Njena obnova je razkrila pestro dogajanje v mestu v 16. stoletju. V nadstropju severne hiše je restavrirana izjemna renesančna poslikava, ki v bistvu predstavlja edinstven dokument protestantizma na Slovenskem. Življenje družine Mencinger pa predstavljata dva prostora, dragocena je ohranjena sušilnica sadja s konca 19. stoletja. Hiša ima danes muzejski del in obnovljenega, ki je namenjen različnim dejavnostim, ki pripomorejo k ohranitvi in ustrezni uporabi hiše tudi v prihodnosti. Seveda je bil izletnikom najbolj zanimiv podatek, da je bil Janez Mencinger Gorenjec. Odvetnik, politik in pisatelj, ki je živel v Krškem, rodil pa se je 1838 leta na Brodu pri Bohinjski Bistrici. Ko je leta 1871 opravil pravosodni izpit, je celo nekaj časa služboval tudi v Kranju, kjer je bil njegov pomočnik Ivan Tavčar. Dobrih enajst let kasneje pa se je potem preselil v Krško, ker je bila iz Vidma pri Krškem njegova soproga. Umrl je leta 1912.
Človek, ki je želel vedeti vse
Tudi o Janezu Vajkardu Valvasorju, znamenitem Slovencu, smo nekaj slišali ob obisku mestnega muzeja. Zraven tega stoji zanimiva stavba, danes sicer kavarna, nekoč Kaplanova hiša.
Janez Vajkard Valvasor si je namreč po raziskovalno in izdajateljsko uspešnem, a finančno neuspešnem obdobju življenja za kraj bivanja izbral Krško. Tu so imeli posesti sorodniki njegove žene, bilo je sicer manj živahno kot recimo Ljubljana, a hkrati še vedno dobro izhodišče za potovanje na zahod ali pa na vzhod ter njegovo nadaljnje delo. Valvasor je umrl v Krškem leta 1693 in naj bi bil pokopan v kripti cerkve sv. Janeza Evangelista. Star je bil 52 let. Bil je zgodovinar, zemljepisec, narodopisec, krajepisec, kartograf, naravoslovec, tehnik, zbiratelj, risar, založnik, vojak, poveljnik – skratka človek, ki je želel vedeti vse.
Seveda ob omembi Krškega večina pomisli tudi na jedrsko elektrarno, vendar so se gorenjski izletniki tokrat posvetili bolj splavarjenju po Savi. Odpravili so se mimo Sevnice, Boštanja, proti Radečam, kjer od maja do konca oktobra lahko uživate v sproščujoči vožnji s splavom po reki Savi ...