Avtorji nagrajenih nalog z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem, ki je v nagovoru dejal, da se mora stereotip o begu možganov spremeniti v kroženje možganov, kar bo utrjevalo občutek pripadnosti k istemu narodu.

Mladi raziskovalci o Slovencih na tujem

Urad slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je pretekli teden v Ljubljani s podelitvijo nagrad sklenil XIV. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Dr. Zvone Žigon, ki je v Uradu že nekaj let odgovoren za izvedbo natečaja, je povedal, da je na natečaj prišlo 17 diplomskih, magistrskih in doktorskih del, napisanih v preteklem letu na slovenskih in tujih univerzah. Strokovne komisije so nagradile tri naloge s področja izseljenstva in štiri, ki so obravnavale Slovence v zamejstvu. Skupaj so bili avtorji nagrajeni s 3800 evri.

Teme, ki so opisane v nalogah, so zanimive. Eva Batista je raziskovala izkušnje iz druge svetovne vojne, ki jih imajo Slovenci v Sloveniji in Slovenci v Argentini. Ugotovila je, kako ljudje različno podoživljajo in pripovedujejo o vojni in povojnem obdobju. Tina Blatnik je v magistrski nalogi o slovenščini med ameriškimi Slovenci v Minnesoti uporabila izkušnje 83 Slovencev štirih generacij. Med drugim je ugotovila, da vsi pripisujejo maternemu jeziku velik pomen, ki pa v realnem življenju zaradi vpliva angleščine in okrnjene sporazumevalne funkcije slovenščine nima velike možnosti, da bi se ohranil. Marija Prelc Tratnik se je v diplomski nalogi lotila organizacije in identitete Slovencev v Švici in zanjo prejela prvo nagrado. Ker je slovenska skupnost v Švici v primerjavi z nekaterimi drugimi v drugih državah maloštevilna in tudi razmeroma nepoznana, je avtoričina analiza še toliko bolj dobrodošla. Na zamejskem območju je Karen Ulian v svoji nalogi v italijanščini predstavila zgodovino slovenske književnosti, še posebej pa pesnico Ljubko Šorli, ki je bila rojena v Tolminu. Vida Forčič, študentka v Bruslju, je v angleščini napisala magistrsko nalogo o poslanstvu šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Ugotovila je, da evropske integracije pozitivno vplivajo na razvoj slovenskih šol. Andrejka Žejn je pisala o mejah slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem. Miša Glišič, ki je med »zamejskimi« nalogami prejela prvo nagrado, pa je analizirala literarna dela Maje Haderlap Angel pozabe in Petra Hadkeja Še vedno vihar. Obe deli sta tudi zgodovinski zapis o diskriminaciji slovenske manjšine na Koroškem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 12. julij 2015 / 11:06

Kmečke žene na pikniku

Cerklje – Društvo kmečkih žena Kranj vsako leto pripravi piknik za svoje članice in za njihove družinske člane, letos ga je organiziral cerkljanski odbor na kmetiji predsednice odbora Marije Kern....

Objavljeno na isti dan


Jesenice / sreda, 16. maj 2007 / 07:00

Z Borutom Pahorjem o predsedniški kandidaturi

Jesenice - V jeseniški Kazini je bila v petek, 12. maja, odprta tribuna Socialnih demokratov, na kateri je predsednik stranke Borut Pahor z udeleženkami in udel...

Slovenija / sreda, 16. maj 2007 / 07:00

Prisegle nove sodnice

Ljubljana - Pred predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije Francetom Cukjatijem so v petek prisegle sodnice. Med šestimi je bila tudi Mateja Soklič, imen...

Jesenice / sreda, 16. maj 2007 / 07:00

Kdaj novi prostori za VDC Škrat

Jeseniški varstveno-delovni center se sooča s hudimi prostorskimi težavami.

Žirovnica / sreda, 16. maj 2007 / 07:00

Gasilci prevzeli novo vozilo

Zabreznica - Minulo nedeljo so se člani PGD Zabreznica razveselili novega moštvenega vozila za prevoz devetih gasilcev in opreme na intervencije. Za nakup okoli 60 tis...

Gorenjska / sreda, 16. maj 2007 / 07:00

Kranjske črne točke

Kranj - Zapeljali smo se po občini in zelo hitro našli kar nekaj črnih točk. Najbolj bode v oči glavna avtobusna postaja Kranj, za katero so že napovedovali lepše čase, delali idejne projekte, a je do...