Avtorji nagrajenih nalog z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem, ki je v nagovoru dejal, da se mora stereotip o begu možganov spremeniti v kroženje možganov, kar bo utrjevalo občutek pripadnosti k istemu narodu.

Mladi raziskovalci o Slovencih na tujem

Urad slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je pretekli teden v Ljubljani s podelitvijo nagrad sklenil XIV. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Dr. Zvone Žigon, ki je v Uradu že nekaj let odgovoren za izvedbo natečaja, je povedal, da je na natečaj prišlo 17 diplomskih, magistrskih in doktorskih del, napisanih v preteklem letu na slovenskih in tujih univerzah. Strokovne komisije so nagradile tri naloge s področja izseljenstva in štiri, ki so obravnavale Slovence v zamejstvu. Skupaj so bili avtorji nagrajeni s 3800 evri.

Teme, ki so opisane v nalogah, so zanimive. Eva Batista je raziskovala izkušnje iz druge svetovne vojne, ki jih imajo Slovenci v Sloveniji in Slovenci v Argentini. Ugotovila je, kako ljudje različno podoživljajo in pripovedujejo o vojni in povojnem obdobju. Tina Blatnik je v magistrski nalogi o slovenščini med ameriškimi Slovenci v Minnesoti uporabila izkušnje 83 Slovencev štirih generacij. Med drugim je ugotovila, da vsi pripisujejo maternemu jeziku velik pomen, ki pa v realnem življenju zaradi vpliva angleščine in okrnjene sporazumevalne funkcije slovenščine nima velike možnosti, da bi se ohranil. Marija Prelc Tratnik se je v diplomski nalogi lotila organizacije in identitete Slovencev v Švici in zanjo prejela prvo nagrado. Ker je slovenska skupnost v Švici v primerjavi z nekaterimi drugimi v drugih državah maloštevilna in tudi razmeroma nepoznana, je avtoričina analiza še toliko bolj dobrodošla. Na zamejskem območju je Karen Ulian v svoji nalogi v italijanščini predstavila zgodovino slovenske književnosti, še posebej pa pesnico Ljubko Šorli, ki je bila rojena v Tolminu. Vida Forčič, študentka v Bruslju, je v angleščini napisala magistrsko nalogo o poslanstvu šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Ugotovila je, da evropske integracije pozitivno vplivajo na razvoj slovenskih šol. Andrejka Žejn je pisala o mejah slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem. Miša Glišič, ki je med »zamejskimi« nalogami prejela prvo nagrado, pa je analizirala literarna dela Maje Haderlap Angel pozabe in Petra Hadkeja Še vedno vihar. Obe deli sta tudi zgodovinski zapis o diskriminaciji slovenske manjšine na Koroškem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 17. november 2017 / 17:26

Mizarsko delavnico spremenila v ustvarjalnico

Lojze Jazbinšek in Manca Kemperl v svoji mizarski delavnici v Zgornjih Stranjah ustvarjata unikatne izdelke iz lesa.

Objavljeno na isti dan


Železniki / nedelja, 19. junij 2022 / 11:33

Podaljšali zaporo državne ceste pri Lajšah

Lajše – Državna cesta Železniki–Kropa je na odseku pri Lajšah, kjer poteka sanacija plazu, še vedno zaprta za promet. Popolna zapora je bila sprva predvidena za prvo polovico junija, a so jo podalj...

Medvode / nedelja, 19. junij 2022 / 11:31

Sedeminštirideset »odličnjakov«

Medvode – Osnovno šolo je v medvoški občini zaključilo 160 devetošolcev. Župan Nejc Smole je v zadnjih dneh obiskal vse štiri osnovne šole, kjer se je srečal z najuspešnejšimi. Iz skupaj devetih od...

Nasveti / nedelja, 19. junij 2022 / 11:29

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

Kultura / nedelja, 19. junij 2022 / 11:23

Oblike iz narave prinaša na slike

Od pike do slike je naslov razstave likovnih del v Cafe galeriji Pungert v Kranju, ki jih podpisuje neumorni likovni ustvarjalec Janez Milkovič - Jano.

GG Plus / nedelja, 19. junij 2022 / 11:20

Klekljarica Polonca

»Pravljica o klekljarici Polonci je samo eno od mnogih besedil s klekljarsko tematiko, ki sem jih zapisovala v zadnjih tridesetih letih, potem ko sem se vse bolj odtujevala rodnemu okolju,...