Mladi raziskovalci o Slovencih na tujem

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 21. maj 2016 / 11:59

Urad slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je pretekli teden v Ljubljani s podelitvijo nagrad sklenil XIV. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Dr. Zvone Žigon, ki je v Uradu že nekaj let odgovoren za izvedbo natečaja, je povedal, da je na natečaj prišlo 17 diplomskih, magistrskih in doktorskih del, napisanih v preteklem letu na slovenskih in tujih univerzah. Strokovne komisije so nagradile tri naloge s področja izseljenstva in štiri, ki so obravnavale Slovence v zamejstvu. Skupaj so bili avtorji nagrajeni s 3800 evri.

Teme, ki so opisane v nalogah, so zanimive. Eva Batista je raziskovala izkušnje iz druge svetovne vojne, ki jih imajo Slovenci v Sloveniji in Slovenci v Argentini. Ugotovila je, kako ljudje različno podoživljajo in pripovedujejo o vojni in povojnem obdobju. Tina Blatnik je v magistrski nalogi o slovenščini med ameriškimi Slovenci v Minnesoti uporabila izkušnje 83 Slovencev štirih generacij. Med drugim je ugotovila, da vsi pripisujejo maternemu jeziku velik pomen, ki pa v realnem življenju zaradi vpliva angleščine in okrnjene sporazumevalne funkcije slovenščine nima velike možnosti, da bi se ohranil. Marija Prelc Tratnik se je v diplomski nalogi lotila organizacije in identitete Slovencev v Švici in zanjo prejela prvo nagrado. Ker je slovenska skupnost v Švici v primerjavi z nekaterimi drugimi v drugih državah maloštevilna in tudi razmeroma nepoznana, je avtoričina analiza še toliko bolj dobrodošla. Na zamejskem območju je Karen Ulian v svoji nalogi v italijanščini predstavila zgodovino slovenske književnosti, še posebej pa pesnico Ljubko Šorli, ki je bila rojena v Tolminu. Vida Forčič, študentka v Bruslju, je v angleščini napisala magistrsko nalogo o poslanstvu šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Ugotovila je, da evropske integracije pozitivno vplivajo na razvoj slovenskih šol. Andrejka Žejn je pisala o mejah slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem. Miša Glišič, ki je med »zamejskimi« nalogami prejela prvo nagrado, pa je analizirala literarna dela Maje Haderlap Angel pozabe in Petra Hadkeja Še vedno vihar. Obe deli sta tudi zgodovinski zapis o diskriminaciji slovenske manjšine na Koroškem.