Davki, jabolka in marmelada

Na tržnico ne zaidem prav pogosto, le nekajkrat na leto, a še takrat, ko se odločim, me običajno, neveščega in nebogljenega, čaka kakšno presenečenje. Tudi tokrat me je. Kupim jabolka in jabolčno marmelado. Sadjarka mi oboje zaračuna, a račun mi izda le za marmelado. Presneto! Že ob mojem vprašujočem pogledu začne pripovedovati, da ji za pridelke (jabolka), ki izhajajo iz osnovne kmetijske dejavnosti, ni treba izdati računa, za izdelke (marmelado), ki izhaja iz predelave, za kar mora kmetija registrirati dopolnilno dejavnost, pa je treba izdati račun in ga tudi davčno potrditi. Branjevka je isto zgodbo, kot jo je povedala meni, verjetno tisti dan ponovila še večkrat. Zato, da bi razumeli, kar je sicer potrošniku težko razumljivo, in da bi vedeli, kaj je s predpisi zaukazala država.

Finančni minister Dušan Mramor je v ponedeljek javnosti predstavil učinke davčnih blagajn. Iz podatkov je razvidno, da se pozitivni učinki kažejo v povečanju prijavljenega prometa, v več plačilih davka na dodano vrednost, večjemu številu prijavljenih v socialna zavarovanja in tudi več vplačilih prispevkov za socialno varnost. Napovedi, da se bodo prihodki državnega proračuna letos zaradi uvedbe davčnih blagajn povečali za 75 milijonov evrov, se za zdaj uresničujejo, a »davčno veselje« bo kratkotrajno, če bo davčni primež popustil. Iz sosednje Hrvaške, kjer smo tudi Slovenci poleti pogosti gostje, slišimo zgodbe o tem, kako je začetna davčna »vnema« že popustila. V prvem letu uvedbe davčnih blagajn je celo sladoledar na ulici pohitel do blagajne v lokalu in kupcu za kepico sladoleda prinesel račun, zdaj ga kupec pogosto ne dobi niti za nakupe večjih vrednosti.

Uvedba davčnih blagajn v Sloveniji naj bi prispevala tudi k zmanjšanju sive ekonomije ter zaposlovanja in dela na črno. Če uradni podatki kažejo pozitivne učinke tudi na tem področju, moje izkušnje kažejo drugače: tisti, ki mi že deset, petnajst let za dobavo blaga ali opravljeno storitev ne izdajo računa, mi ga tudi zdaj, po uvedbi davčnih blagajn, ne dajo ali mi ga dajo šele potlej, ko zanj zaprosim ali ga zahtevam. Očitno jih tudi visoke kazni in vse strožji nadzor niso prestrašile, prav tako ne zgodbe o tem, kako so »financarji« zaradi davčnih kršitev zapečatili gostinski lokal ali frizerski salon.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 07:00

Sto deset let loške zadruge

V soboto, 11. julija, bo minilo 110 let od ustanovitve prve predhodnice sedanje Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Slovenija žaluje za žrtvami reke Save

Za torek je država razglasila dan žalovanja za žrtve nesreče, ki so izgubile življenja pri spustu po Savi na območju hidroelektrarne Blanca.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Sedmica: Penko in njegov pipec

»Ko sem prišel iz poslovne stavbe SCT, sta name brez opozorila skočila dva policista posebne enote, mi zvila roke na hrbet in mi nataknila samozatezne lisice, tretji policist pa mi je bral pravic...

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Kultura košnje

Ja, kaj je pa zdaj to - da se o košnji piše v Snovanjih?! Ima to kmečko delo sploh kak kulturni pomen? Odgovor je nedvoumen: ima ga, kosci in grabljice pa so pravi kulturni delavci, ohranjajo kulturno...

Prosti čas / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Vsi le ne gredo na dopust

Vrsto let velja, da gredo na največjih televizijah ustvarjalci na dopust in živijo le od ponovitev domačih in tujih oddaj, nadaljevank, nanizank ali filmov.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Iconotheca Valvasoriana

Sredi junija je brez posebne medijske pozornosti izšla Iconotheca Valvasoriana (IV), ki zna biti po Dalmatinovi Bibliji in Valvasorjevi Slavi tretji najbolj ambiciozni knjižni projekt Slovencev vseh č...