Kritične misli Rudija Vouka

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 16. maj 2016 / 12:36

Konec aprila, ob peti obletnici podpisa tako imenovanega memoranduma o reševanju problema dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem in drugih vprašanj, povezanih s Slovenci na Koroškem, je koroški Slovenec, odvetnik mag. Rudi Vouk naslovil na koroško javnost in medije odprto pismo. Kot je povedal sam, ga je napisal zato, ker se na Koroškem asimilacija med Slovenci – kljub drugačnim trditvam – ni ustavila, napredujeta pa tudi depolitizacija in nezainteresiranost za politično delovanje, kar dodatno marginalizira Slovence na Koroškem in njihove probleme. Leto 2016 pa je tudi leto za Slovence pomembnih obletnic. Mag. Rudi Vouk, ki je na avstrijskem ustavnem sodišču dobil zadnjih deset let nad dvajset pravd, povezanih z uresničevanjem dvojezičnosti na Koroškem, spominja, da je pred 40 leti, leta 1976, potekalo na Koroškem štetje manjšine, ki so ga izsilili nemški nacionalisti in je pomenilo najhujši napad na 7. člen Avstrijske državne pogodbe, Slovenci pa so se takrat politično najbolj strnili v bran svojih pravic. Letos mineva 25 let od nastanka Republike Slovenije, ki je bila za Slovence na Koroškem upanje, da se bo kot država znala postaviti za njihove pravice, vendar vselej ni tako. Pred dvajsetimi leti so bile izvedene prve neposredne volitve v skupni zastopniški organ vseh Slovencev na Koroškem, ki bi pomenil politični vrh manjšine. Nad 6000 Slovencev se je udeležilo volitev v zbor narodnih predstavnikov, ki pa zaradi nasprotovanja peščice politikov in premajhne odločnosti Slovenije ni zaživel. Manjšina je politično tako še naprej razdrobljena, ljudje pa politiki vedno bolj obračajo hrbet. Zveza slovenskih organizacij je izgubila vso kritičnost do avstrijske oblasti in deluje po volji Celovca, Ljubljane in Dunaja, Narodni svet koroških Slovencev pa je s preveč katoliško usmeritvijo naredil korak nazaj od pričakovanega zastopanja skupnih nadstrankarskih interesov. Letos mineva tudi 15 let od odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 25-odstotno klavzulo za postavitev dvojezičnega krajevnega napisa. Slovenci takrat niso vztrajali in niso zahtevali takojšnje postavitve dvojezičnih tabel. Pred petimi leti, po memorandumu, se je to zgodilo, vendar je to še daleč od tega, kar bi Slovenci na Koroškem morali dobiti. Vzdušje v deželi se je sicer zboljšalo, problemi pa ostajajo, je v kritičnem pismu zapisal mag. Rudi Vouk. Če Slovenci na Koroškem ne bodo znova politično dejavni in ne bodo delovali tudi znotraj civilne družbe, potem jim grozi usoda nekaterih manjšin, ki so le še folklora in se za praznike oblečejo v svoje narodne noše.