Cepljenje je varen ukrep

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 9. maj 2016 / 10:37

V zadnjih letih smo zaradi slabše precepljenosti v posameznih evropskih državah priča izbruhom bolezni, še zlasti ošpic. Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bila na Gorenjskem v letu 2015 le 90,4 odstotna.

Kranj – Od 24. do 30. aprila je potekal Evropski in svetovni teden cepljenja. V zadnjih letih je bilo sicer tudi v naši družbi več pozivov civilne iniciative k pravici do svobode odločanja o cepljenju, kajti po nacionalnem Programu cepljenja in zaščite z zdravili za predšolske otroke je v Sloveniji obvezno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence tipa b (Hib) ter ošpicam, mumpsu in rdečkam. Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa sporočajo, da je cepljenje enostaven, varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. V zadnjih desetletjih je bilo s cepljenjem preprečenih več smrti kot s katerimkoli drugim zdravstvenim ukrepom. Zato pri NIJZ priporočajo pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim in svetujejo prebivalcem, da svojega zdravnika povprašajo, katera cepljenja jim še priporoča, da s tem zaščitijo sebe, svoje najbližje in tudi svojo okolico.

Nasprotniki cepljenja opozarjajo, da imajo cepiva celo vrsto škodljivih in dolgoročnih neželenih učinkov, zaradi katerih lahko celo umremo. Pri NIJZ pojasnjujejo, da cepiva kot vsa zdravila lahko povzročijo tudi neželene učinke, vendar nobeden od njih praviloma ni tako resen kakor bolezen, ki jo preprečujejo. Pogosto so bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, veliko bolj nevarne, opozarjajo pri NIJZ. Posledica otroške paralize je lahko ohromelost, posledici ošpic pa vnetje možganov ali slepota. V nekaterih primerih se te bolezni lahko končajo tudi s smrtjo. »Precepljenost otrok proti nalezljivim boleznim na Gorenjskem je iz leta v leto slabša. Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bila na Gorenjskem v letu 2015 le 90,4 odstotna oziroma bili smo drugi najslabši v Sloveniji, kar je zaskrbljujoče s stališča kolektivne imunosti. Najslabša precepljenost je bila v Ljubljani 89,6 odstotna, najboljša v Murski Soboti, 98,5 odstotna. Kar se tiče precepljenosti proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam Hib v letu 2015 je stanje na Gorenjskem boljše, saj dosegamo 95,3 odstotno precepljenost,« je sporočila doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., vodja Delovne skupine za nalezljive bolezni pri kranjski območni enoti NIJZ. Ker je v številnih evropskih državah cepljenih manj kot 95 odstotkov prebivalcev, se lahko bolezni spet pojavijo. Od leta 2005 so o primerih ošpic poročali iz Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Nemčije, Italije, Švice in Velike Britanije pa tudi iz Slovenije.

Tetanus je huda, a čedalje redkejša bolezen

Rezultati sistematičnega cepljenja proti tetanusu, ki se je v Sloveniji začelo leta 1951, so zelo dobri, saj že vrsto let nismo zabeležili tetanusa pri novorojenčkih, otrocih niti pri mlajših odraslih. V Sloveniji zadnja leta zbolijo le posamezne starejše necepljene osebe, ki so se okužile pri delu v naravi.

Cepljenje proti humanim papiloma virusom (HPV) se, kot še nekatera druga, npr. cepivo proti pnevmokoknim okužbam, proti gripi izvaja kot neobvezno cepljenje. Po zadnjih podatkih je bilo v gorenjski regiji proti HPV precepljenih 34,6 odstotka šestošolk, slovensko povprečje je bilo 44,8 odstotka; za primerjavo: na Koroškem je bilo leta 2014 proti HPV cepljenih kar 76,8 odstotka šestošolk.