Krepkejša drugi in tretji steber

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 9. maj 2016 / 10:40

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pred kratkim predstavilo belo knjigo o pokojninah, na kateri bo temeljila prihodnja pokojninska reforma, in s tem odprlo javno razpravo o njej. Nanjo se odziva tudi mednarodno gospodarstvo, svoj pogled je predstavila tudi ameriška gospodarska zbornica (AmCham).

Kranj – Ministrstvo je v zvezi z belo knjigo o pokojninah napovedalo široko javno razpravo med socialnimi partnerji in med generacijami. Dokument kot dobro podlago za najširši dialog ocenjuje tudi ameriška gospodarska zbornica (AmCham), ki pa ob tem izraža skrb, češ da sta po predhodnih izkušnjah priprava in sprejemanje pokojninskih reform dolgotrajna, zaradi česar moramo že danes začeti aktivno razpravo o konkretnih ukrepih, in ne samo o idejnih predlogih. Leto 2020 je blizu, trenutni pozitivni učinki zadnje pokojninske reforme pa ne smejo uspavati in zakriti dejstva, da se bo v prihodnje osnovni temelj javnega pokojninskega sistema močno poslabšal, saj se bo razmerje med zaposlenimi, ki vplačujejo prispevke v sistem, in upokojenci, ki prejemajo pokojnine iz sistema, le še slabšalo. »Na to nas opozarjajo, ob dejstvu, da predstavljajo izdatki za pokojnine v Sloveniji že danes 12 odstotkov BDP, po projekcijah pa naj bi do leta 2050 narasli na 18 odstotkov BDP, tudi številne mednarodne organizacije, kot sta OECD in IMF, ki izdatke za pokojnine navajajo kot največjo grožnjo za prihodnjo stabilnost slovenskih javnih financ. Tudi v beli knjigi o pokojninah kljub številnim navedenim predlogom ni zaslediti ukrepa, ki bi v prihodnje preprečil takšno povišanje izdatkov,« ugotavljajo v zbornici.

Skrb vzbuja tudi dejstvo, da javni pokojninski sistem že danes ne zagotavlja dostojnih višin pokojnin, saj znaša povprečna starostna pokojnina v letu 2015 le 60 odstotkov povprečne neto plače, za dostojno življenje v pokoju pa naj bi po merilih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) potrebovali vsaj 70 odstotkov svojih prihodkov pred upokojitvijo. Za dostojne višine pokojnin po zgledu številnih drugih držav (tudi ZDA in Velike Britanije) predlagajo razvoj drugega in tretjega pokojninskega stebra, kar naj bi spodbujali z davčnimi ukrepi, da bi tudi v Sloveniji povečali privlačnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Že sedaj je v t. i. drugi pokojninski steber vključena dobra polovica vseh zaposlenih. V tem smislu pozdravljajo usmeritve bele knjige, ki namenja drugemu pokojninskemu stebru več veljave pri zagotavljanju dostojnih pokojnin v prihodnje in zanj predlaga tudi določene davčne spodbude.

V slovenskem pokojninskem sistemu je drugi pokojninski steber uveljavljen že poldrugo desetletje, od pokojninske reforme leta 2000 in je po besedah Boruta Jamnika, predsednika uprave Modre zavarovalnice, tudi edini vzdržen. Na njegovih pozitivnih izkušnjah bi kazalo graditi, saj je že sedaj nekaj tisoč ljudi, ki so si na podlagi drugega stebra izboljšali svoje pokojninske prihodke. V teh letih so v drugem stebru zbrali dve milijardi evrov, vplačevalo je 60 odstotkov aktivnih prebivalcev, res pa so glavnino sredstev (95 odstotkov) prispevali delodajalci. Če bi želeli, da bi bili prejemki prihodnjih upokojencev višji do 15 odstotkov in bi bilo razmerje med pokojnino in njihovo plačo do 70-odstotno, bi morali v pokojninski steber delodajalci in zaposleni vplačevati po dva odstotka bruto plače, pa je ocenil vodja delovne skupine pri pripravi bele knjige dr. Andraž Rangus.