Vlada kot smešen plagiat

Premožni, a nenadarjeni komik je predlagal pisatelju J. K. Jeromu, da naj mu proda za pet funtov humoresk, da bi jih izdal pod svojim imenom. Ta se je nasmejal: »Tole bo hudo nerodno za oba. Če pri meni vidijo pet funtov, bodo pomislili, da sem jih ukradel. Če pa od vas slišijo dobro zgodbo, bodo takoj vedeli, da ste jo ukradli vi!«

Vlada mag. A. Bratušek pospešeno pripravlja varčevalni paket reform, ki bo z rezi zajel celoten javni sektor. Že ta stavek zveni precej smešno v luči nastopnega govora premierke, ki je takrat napovedala »varovanje in krepitev javnega sektorja«. Še bolj smešna pa je vsebina paketa, ki počasi curlja v javnost. Bistvo paketa so namreč ukrepi (od slabe banke naprej), ki jih je pripravila in z Evropsko unijo uskladila še vlada Janeza Janše. Tako vlada mag. A. Bratušek spoznava večno modrost ljudskega reka, da se zarečenega kruha največ poje. V opoziciji so stranke tranzicijske levice med drugim z vso demagogijo ostro nasprotovale varčevanju v javni upravi, vpisu zlatega pravila v ustavo, obsežnejši reformi trga delovne sile, kar vse bodo pod budnim očesom institucij Evropske unije sedaj morale ponuditi kot edino možno rešitev prav one same. Problem bo, ker bodo morale vse te ukrepe stranke tranzicijske levice tudi uspešno izvesti, za kar pa nimajo prave volje in po mnenju uglednega časopisa Die Welt tudi ne dovolj znanja. Die Welt je ob tem objavil mnenje, da sedanja razprava vlade mag. A. Bratušek o nujnih varčevalnih ukrepih, o konsolidaciji in reformah »ni verodostojna, saj zveni, kot bi se nekaj stavkov naučili na pamet«.

Bolj komičen del naloge vladajočih strank tranzicijske levice bo pojasniti njihovim volivcem, zakaj so sploh zamenjali vlado Janeza Janše, če danes sami predlagajo iste ukrepe. V očeh njihovih lastnih volivcev celotna vlada mag. A. Bratušek danes izpade le še kot smešen plagiat vlade Janeza Janše. Za Slovenijo manj smešen del te zgodbe je dejstvo, da bo morala vlada mag. A. Bratušek reforme, ki jih je pripravila vlada Janeza Janše in potrdila EU, tudi izvesti. O vladi tranzicijske levice članek v Die Welt pove bistvo: nima ne volje in ne strokovnega znanja za izvedbo teh reform in nihče ji ne zaupa. Kar vnaprej pomeni, da bodo reforme polovičarske in torej neuspešne, čas vladavine tranzicijskih levičarjev pa bo izgubljen čas za Slovenijo. V bistvu se bo ponovila zgodba s Pahorjevo vlado. Stara modrost pravi, da se zgodovina, če se iz nje nič ne naučimo, rada ponavlja. Prvič kot tragedija (vlada B. Pahorja) in drugič kot farsa. Tretjo pot volivcev na led napovedujejo razna »nova« gibanja, v katerih pozorni opazovalec najde najbolj stare obraze blizu politiki (Spomenka Hribar, D. Pirjevec …), ki samo še čakajo, da na njihovo čelo stopi Kardeljev vnuk.

Slaba tolažba je, da smo ta čas spet svetovna posebnost. Ker imamo vlado, za katero bo vsak v institucijah Evropske unije tisti hip, ko se bo predstavila z evropsko primerljivim dobrim reformnim predlogom, prepričan, da gre za plagiat – za krajo idej. Če ne bi šlo za našo državo, bi se vsemu temu res lahko nasmejali do solz.