Dan s Shakespearom in noč z Julijem Cezarjem

Leta prej, 2009, preden se je začela mavrica svetovnih prireditev ob spominu na 400. obletnico smrti največjega dramatika sveta, sem ob prihodu v Toronto dobila za dobrodošlico posebno darilo: dva dni bivanja v Stratfordu na Avoni, a ne angleškem, ampak kanadskem, da spoznam mesto, poimenovano po Shakespearovem rojstnem kraju, in večer v gledališču Avon z imenitno predstavo Julija Cezarja. Osebna izkaznica kanadskega Stratforda, ki ima zdaj okoli 30.000 prebivalcev. Prvo naselje 1828, nato istoimenska vas, nato mesto … 1936 ureditev Shakespearovih vrtov, huda kriza po drugi svetovni vojni, ko ni bilo več povpraševanja po parnih lokomotivah, ki so nekdaj utemeljevale blagostanje mesta. Magična domislica domačega novinarja Toma Pattersona, ki je hotel mestu pomagati z ekonomskega dna: ustanoviti gledališki festival, ki naj bi odrešil mesto. In ga tudi je. 1953 prvi Shakespearov festival pod velikim šotorom, glavno vlogo v Richardu III. je igral legendarni angleški igralec Alec Guinness. Gradnja stavbe Festivalskega gledališča, ki spominja po eni strani na grški amfiteater, po drugi pa na Shakespearjevo gledališče Globe in sprejme 1826 gledalcev. Potem so se vrstili še Gledališče Avon s 1090, Gledališče Toma Pattersona s 480 in Teater Studio z 260 sedeži. 2003, ob petdesetletnici festivala, je 18 predstav različnih avtorjev obiskalo rekordnih 672.924 gledalcev. Festival traja od maja do oktobra, poleg Shakespeara igrajo še druga klasična dela, v Teatru Studio pa tudi sodobne avtorje. Vse je pravzaprav podrejeno velikemu dramatiku. Posebna vodstva so tudi v največji gledališki garderobi sveta, kakor pravijo. V ogromni stavbi najdete kostume iz uprizoritev mojstra drame in komedije. Police, polne kron. V določenih kostumih se lahko tudi fotografirate in mimogrede od dobrih vodičev izveste še kaj o zgodovini gledališča v Shakespearovem času. Stratfort leži v ruralnem okolju, okolica pa je znana po vsakotedenskih sejmih domače hrane. Tu najdete vse, res 'ni da ni'. Veliko je ljubkih majhnih hotelčkov, ki pa so najbolj zasoljeni. V muzejskih trgovinicah denar kar kopni. DVD-ji predstav, razglednice, uporabni predmeti, kompleti skodelic s prizori iz Shakespearovih iger, Julijine ogrlice, meči, šlemi in še in še … kostumi v cenejši izvedbi … Nekateri preživljajo tu krajše dopuste. Dolgčas jim res ni. Za slovo od Stratforda smo šli jest v restavracijo Othello's. Ne vem, če je to jedel Othello, a omaka se prileže k vsemu z žara. Mi smo jo použili z rakci.

Omaka z metaxo

Za 4 osebe potrebujemo: 1 čebulo, 1 rdečo papriko, 1 strok česna, oljčno olje, 100 ml vina, 100 ml juhe, sol, poper, ostro papriko, 1 lonček smetane, 40 paradižnikove mezge, 4 cl metaxe.

Čebulo in papriko zrežemo na kockice, česen stremo in vse zdušimo na ne prevročem olju. Dodamo vino in juho in ukuhamo, da vino izpari. Solimo, popramo, papriciramo po okusu. Še malo ukuhamo. Dodamo paradižnikovo mezgo in smetano in mešamo, da se omaka zgosti. 10 minut preden je gotova, dodamo še 4 cl metaxe.

Pa dober tek!