Med avtorji nominiranih izbirnih besedil prevladuje nova generacija dramatičark in dramatikov. / Foto: TSD

Dramatika sedanjega trenutka

»Slovenska dramatika ne izginja, je v očitnem trenutku sprememb, iskanju novih jezikov, pogumnejših stališč,« je strokovna žirija med drugim zapisala v poročilu k letošnjim nominacijam za Grumovo nagrado in nagrado za mladega dramatika. Letošnji natečaj izrazito v znamenju mladega vala.

Znani so nominiranci za nagrado Slavka Gruma in za nagrado za mladega dramatika na 54. Tednu slovenske drame, ki bo letos potekal med 27. marcem in 9. aprilom v Prešernovem gledališču in na drugih prizoriščih v Kranju. V tekmovalnem in spremljevalnem programu se bo zvrstilo 12 predstav, v dodatnem programu pa 14 dogodkov, med njimi tri predstave, namenjene mlademu občinstvu, ekskluzivni festivalski preddogodek, filmska projekcija, koncert, dnevi nominirancev in bralne uprizoritve ter tematski pogovori, poleg teh pa še premiera nove uprizoritve v letošnji sezoni Prešernovega gledališča Kranj.

Sedem nominacij

Osrednji nagradi Tedna slovenske drame sta nagrada Slavka Gruma in nagrada za mladega dramatika, ki sta namenjeni najboljšim novim dramskim besedilom. V teh dneh že izstopajo avtorice in avtorji besedil, nominirani za omenjeni nagradi. Letošnjo, tokrat mednarodno strokovno žirijo sestavljajo Rok Andres (predsedujoči), Miriam Kičiňová in Jakob Ribič. Med vsemi besedili, ki so prispela na natečaj za najboljše novo slovensko dramsko besedilo (24 besedil je prispelo na natečaj za nagrado Slavka Gruma, devet pa za nagrado za mladega dramatika), je žirija izbrala štiri nominirana besedila za prvo in tri za drugo nagrado.

Za nagrado Slavka Gruma so tako nominirani: Marko Bratuš, Haris Pašović: Najboljša evropska predstava, Tjaša Mislej: Prva beseda je mama, Daniel Day Škufca: Budnost zimskega jutra in Iza Strehar: Nezakonske matere.

Za nagrado za mladega dramatika pa je žirija nominirala besedila: Jaka Smerkolj Simoneti: Mimobežnice, Brina Jenček: Grem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ??? ?????? ?? ?? ???????? strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega in Tilen Oblak: Čisto pravi deček.

V ospredju angažirana besedila

»Slovenska dramatika ne izginja, je v očitnem trenutku sprememb, iskanju novih jezikov, pogumnejših stališč,« so ob letošnji beri besedil zapisali člani žirije in dodali, da postopoma mineva izrazit vpliv pisave Simone Semenič, ki je pomembno zaznamoval dramska besedila zadnjih deset let in več. »Mladi val, ki je preplavil letošnji natečaj, si želi drugačnih, bolj odprtih form, kar se kaže z uporabo poezije (tudi formalno, vizualno), spodbuja, išče nove gledališke jezike za nove načine uprizarjanja.«

Pri tem kot značilnost, ki velja za veliko količino besedil, žirija navaja izrazito nedramskost, negledališkost. »Besedila prehajajo v druge forme, bližajo se pripovedni prozi, osebnoizpovedni poeziji, vse manj je lastnosti, ki bi jih definirale za dramske, in vse več je tako imenovane nedramske dramatike.«

So pa po besedah žirije dramska besedila, ki so prispela na natečaj, angažirana in izkazujejo posebno občutljivost za probleme sodobnega časa. Avtorji se med drugim ukvarjajo s stanovanjsko problematiko, porastom mikrofašizmov v družbi, podnebno krizo, brezizhodnostjo liberalnega kapitalizma, krizo političnih institucij, predvsem pa z nasiljem, ki ga razumejo večplastno.

Žirija pa v zaključku poročila še ugotavlja in opozarja: »Na žalost opažamo, da je veliko prijavljenih besedil ostalo na pol poti. Tako smo imeli pogosto občutek, da beremo prve verzije, ki še niso povsem dodelane. Pri tem bi radi posebej opozorili na okoliščine, v katerih večina avtorjev piše svoja besedila. Prekarizirana narava njihovega dela in pomanjkanje kontinuirane sistemske podpore namreč ne omogočata poglobljenega pisanja, postopnega razvijanja in popravljanja besedila, po znanem načelu 'writing is rewriting' (pisati je ponovno pisati, op. a.).«

Kdo bo prejel letošnjo nagrado Slavka Gruma in nagrado za mladega dramatika oziroma dramatičarko, bo znano 9. aprila, na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 24. november 2006 / 06:00

Stoletnica smrti "Goriškega slavčka"

Kranj - Danes mineva sto let od smrti pesnika Simona Gregorčiča, ki je se je rodil 15. oktobra leta 1844 pri Podmelčkovih na Vrsnem nad Kobaridom. Bil je nadarjen otrok, za...

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 24. junij 2018 / 22:24

Zbil pešca in pobegnil

Srednje Bitnje – Kranjski policisti iščejo neznanega voznika (ali voznico), ki je včeraj okoli 22.20 na cesti Kranj-Žabnica v Srednjih Bitnjah zbil pešca, nato pa pobegnil. Pešec se je v nesreči hu...

Zanimivosti / nedelja, 24. junij 2018 / 20:07

Prvi pristanek »reaktivca«

Prejšnji konec tedna je v Lescah prvič v zgodovini tamkajšnjega letališča pristalo letalo na reaktivni pogon. Z njim se je na Gorenjsko pripeljala ena od udeleženk turnirja na bližnjem golfskem igrišč...

Razvedrilo / nedelja, 24. junij 2018 / 20:06

Bliža se praznik idrijskih žlikrofov

Da imajo 25. avgusta v Idriji praznik žlikrofov, smo slišali že na junijski Podvinski tržnici. Obiskovalci tržnice so izvedeli tudi marsikaj zanimivega o idrijskih žlikrofih: kaj sploh idrijski žli...

Razvedrilo / nedelja, 24. junij 2018 / 20:06

Z jubilanti v Naklem

Župan Občine Naklo Marko Mravlja in v imenu Društva upokojencev Naklo predsednik in tajnica Jože Kajin in Slavka Jelenc so povabili na srečanje nakljanske občane, ki so v minulih mesecih praznovali...

GG Plus / nedelja, 24. junij 2018 / 20:04

Tomaž Pirc – pomagal Prešernu in zdravil Josipino Turnograjsko

Kranjčan Tomaž Pirc je ob hudi bolezni pomagal Francetu Prešernu in bil družinski zdravnik pri Urbančičevih na Turnu in v Preddvoru. Josipina, prva slovenska pesnica, pisateljica, skladateljica, piani...