Praznik dela v Kamniški Bistrici

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Kamnik / / 11:46

V Kamniški Bistrici so tradicionalno proslavo ob prazniku dela priredili že triindevetdesetič. Kljub temu, da je bila udeležba neprimerljivo slabša kot pred desetletji, se obiskovalci in organizatorji strinjajo, da bo praznik dela obstal, saj borba za delavske pravice še ni končana.

Kamniška Bistrica – Slabo vreme in verjetno tudi osrednja kamniška proslava ob prazniku dela, ki je istočasno potekala na Starem gradu, sta zdesetkala število obiskovalcev v Kamniški Bistrici, kjer se kamniški delavci tradicionalno srečujejo že od leta 1923.

»Ne glede na to, koliko nas je zbranih, važno je, s kakšnim ciljem smo tukaj,« je namen prvomajskega srečanja povzel Jože Goltnik, predsednik odbora kamniških socialnih demokratov, ki je prepričan, da bodo praznik dela ohranjale tudi prihajajoče generacije mladih. »Vendar pa je mladim treba zagotoviti delovna mesta, da bodo sploh lahko gojili delavske vrednote in praznovali praznik dela,« je dodal.

Enakega mnenja sta Marinka in Miha Hribovšek, ki na prvomajska praznovanja zahajata že več kot 30 let in se z veseljem spominjata časov, ko se je pred domom v Kamniški Bistrici trlo ljudi. Oba sta upokojenca nekdaj uspešnih kamniških podjetij Svilanita in Utoka. Skrbi pa ju negotova prihodnost mlajših generacij, ki težko pridejo do dela. »Veliko je sposobnih in zagnanih mladih, ki si želijo delati. Vodilnim pa velikokrat manjka poštenja. Danes nekaterim niti prispevkov ne plačujejo,« pravita zakonca Hribovšek.

Negotova usoda prihodnjih generacij delavcev je še en razlog več, da mora 1. maj ostati simbol boja za pravice delavcev. To je v svojem govoru izpostavil tudi predsednik Delavsko-kulturnega društva Solidarnost Martin Gorenc: »Borba za delavske pravice še ni končana, saj delavske pravice niso nikoli dokončno priborjene.«

V govoru je bil kritičen tako do oblasti, ki jim je bolj kot do delavskih pravic mar za glasove na volitvah, kot tudi do sindikatov, ki bi se morali drenjati pred mikrofoni in spodbujati delavstvo za boj za pravice, ki so jim še vedno kratene.

Po kratkem kulturnem programu, ki ga je pripravilo Delavsko-kulturno društvo Solidarnost, je tako ostalo nekoliko grenkega priokusa, saj položaj delavcev še zdaleč ni takšen, kot bi si želeli. Vendarle pa so se obiskovalci razšli v želji, ki jo je izrazil Jože Goltnik, da bi se odprla nova delovna mesta, s katerimi bi predvsem mladim omogočili svetlejšo prihodnost.