Plečnikova nagrada za Planico

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 3. maj 2016 / 10:25

Letošnjo Plečnikovo nagrado je prejel Nordijski center Planica, ki je po mnenju strokovne žirije edinstven kompleks, katerega vsebina in tehnološka zasnova sta dosežek svetovnih razsežnosti.

Ljubljana – Pred nedavnim so v Narodni galeriji podelili letošnjo Plečnikovo nagrado, osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini. Strokovna žirija v sestavi Boris Bežan (predsednik), Andreja Jug, Borut Simič, Luka Skansi in Dušan Stupar je za Plečnikovo nagrado soglasno izbrala Nordijski center Planica, v obrazložitev pa zapisala, da gre za edinstven kompleks, katerega vsebina in tehnološka zasnova sta dosežek svetovnih razsežnosti.

Nagrado si je sicer razdelilo več arhitektov, ki so poskrbeli za različne vidike planiškega nordijskega centra, in sicer Matej Blenkuš, Miloš Florijančič in Klemen Kobal za arhitekturo športnih objektov, Aleš Vodopivec in Marko Smrekar za arhitekturo osrednjega objekta za smučarske teke, servisnih in ogrevalnih objektov ter Ana Kučan in Luka Javornik za krajinsko arhitekturo zunanje ureditve. Tokrat v Planici ni šlo zgolj za prenovo obstoječega centra za smučarske skoke in izgraditev tekaškega centra, projekt je namreč predvideval tako ureditev tehnično in konstrukcijsko dovršenih športnih naprav kot tudi večplastno programsko zasnovo, ki omogoča organizacijo mednarodnih tekmovanj najvišje ravni v smučarskih skokih, poletih, tekih in nordijski kombinaciji. Gre za prireditve z množico obiskovalcev, obsežno infrastrukturo in zahtevno logistiko, je zapisala žirija. Ob tem pa so avtorji projekta enako pozornost namenili celoletnemu delovanju centra za treninge in rekreacijo in s tem tudi njegovi vsakodnevni podobi.

Avtorjem je prav tako uspelo tehnične in organizacijske zahteve velikega športnega objekta združiti v prepoznavno celostno ureditev območja, ki izvira iz odnosa med programsko, konstrukcijsko in tehnološko dovršeno, a hkrati spoštljivo intervencijo v izjemno visokogorsko krajino. Projekt že izdelano simbolno podobo Planice izčisti na vseh ravneh uporabe, oblike in orientacije z zadržanim, logistično smiselnim oblikovanjem.

Letos je sicer na razpis za Plečnikovo nagrado prispelo 47 predlogov, kar po mnenju žirije izkazuje živahnost dogajanja v arhitekturni stroki v Sloveniji, so sporočili iz Sklada arhitekta Jožeta Plečnika. Kot še ugotavlja žirija, v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami gradimo sorazmerno dobre javne objekte in se uveljavljajo dobre arhitekturne, urbane ter krajinske ureditve.

Plečnikovi medalji za aktualno realizacijo sta prejela projekta obnove Plečnikove hiše avtorjev Maruše Zorec, Maše Živec in Matjaža Bolčine ter stanovanjskega objekta Prule avtorjev Matije Bevka, Vase J. Perovića, Tadeja Glažarja in Blaža Goričana. Plečnikovo medaljo za prispevek s področja strokovne publicistike so podelili Igorju Sapaču in Franciju Lazariniju za delo Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Študentsko Plečnikovo priznanje pa je prejela skupina sedmih študentov pod mentorstvom Mitje Zorca za delo En sam velik, svetel, uporaben prostor; Brezkoridorne šole Emila Navinška – razstava in pilotna raziskava na primeru štirinajstih šol v Ljubljani.