Literarni dan v gozdu
Medvoški literati so povezali rekreacijo in kulturo ter pripravili nov literarni dogodek, imenovan Branja drevesom, ki naj bi postal tradicionalen. Pravijo, da gre za novost v slovenskem prostoru.
Topol – V organizaciji literarne sekcije Fofiteli, ki deluje pod okriljem KUD Fofité, je v soboto, ob svetovnem dnevu knjige in dan po dnevu Zemlje, potekal nov literarni dogodek, imenovan Branja drevesom. Obiskovalci, ljubitelji gozda in leposlovja, so se s Topola pod vodstvom gozdarja in literata Jakoba Šubica podali v gozd proti Grmadi ter se na posebnih točkah ustavljali in prebirali drevesom.
»Ne vem, da bi kje v Sloveniji potekal dogodek na takšen način. V sekciji smo razmišljali, da bi brali kje zunaj, v naravi, potem pa sem prišel do ideje, da bi lahko brali drevesom in se jim hkrati zahvalili za to, kar nam dajo v življenju, ter da bi nas vodil gozdni mistik Jakob Šubic. Bral je lahko vsak, pogoj pa je bil, da so dela avtorska oziroma od bližnjih, ki niso mogli priti,« je povedal Medvoščan Gregor Rozman, skupaj s Šubicem soorganizator dogodka. V njem so združili rekreacijo in kulturo. Med hojo so se ustavili na štirih točkah: pri mogočni jelki, v mogočnem bukovem gozdu, na gozdni jasi in pri hruškah v vasi Belo, kjer je bila zadnja postaja.
Pot ni bila zahtevna. Izbral jo je Jakob Šubic, ki živi na Topolu: »Najprej smo svoja dela prebirali pri mogočni jelki. Jelka je bolj mehka, stara vrsta. Nato smo se ustavili v bukovem gozdu. Bukev je mati slovenskega gozda in jo je največ v naših gozdovih, daje najbolj stabilno in nežno energijo. Ob tretjem postanku smo z jase imeli tudi lep razgled, za konec pa smo se ustavili na Belem pri tepkah, kjer smo lahko občudovali belino ob cvetenju. Pozornost sem posvetil močnim, debelim drevesom, ki so odporna.« Do gozda goji poseben odnos. »Veliko ali pa malo nas je takih, ki morda malce drugače razmišljamo, ki pozornost usmerjamo drugam, k bistvu življenja, smo veliko v gozdovih in iz njih črpamo energijo, zagon za vsak dan. Drevesa nas pri tem najbolj učijo. Veliko pozornosti posvečam resničnemu svetu, ki je bolj počasen in ustvarja na dolgi rok, tako kot gozd. Verjamem, da se da na ta način živeti in preživeti, biti kot drevo: čez zimo bolj pri miru, spomladi vzbrsteti, se navzven odpreti, jeseni požeti plodove svojega dela. Od današnjega dogodka želim, da nas gozd vse malce prevzame, da več pozornosti posvečamo temu, kar je,« je še dejal Šubic.
Udeleženci, bili so vseh generacij, so sklenili, da bo dogodek postal tradicionalen.