Dvorec Goričane za javnost ostaja zaprt. / Foto: Peter Košenina

Obnovljen dvorec sameva

Papirnica Goričane je v obnovo dvorca Goričane, ki je v lasti Nadškofije Ljubljana, vložila osem milijonov evrov in pol. Dvorec sameva, vpleteni strani pa spore rešujeta na sodišču.

Goričane – Dvorec Goričane je bil Nadškofiji Ljubljana vrnjen v postopku denacionalizacije, dokončno leta 2007. Potreben je bil temeljite obnove, ker pa bi vložek presegel finančne zmožnosti nadškofije, želeli pa so preprečiti nadaljnje propadanje svojega premoženja, so iskali morebitne partnerje. Od prvotne zamisli, da bi pri obnovi sodelovalo več pravnih oseb, je kot vlagateljica ostala le Papirnica Goričane z namenom, da bi v zameno lahko del obnov­ljenega gradu sama uporab­ljala in tržila. Obnova se je začela leta 2002, pogodbo o najemu pa so podpisali dve leti kasneje. Iz nje je bilo izvzeto prvo nadstropje za potrebe ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta, ki je bil za nadškofijo tudi podpisnik pogodbe.

Kot pojasnjuje Andraž Stegu, generalni direktor Papirnice Goričane, so v obnovo vložili 8,5 milijona evrov. Trenutno stanje pa je, da grad sameva, nadškofija in papirnica pa spore rešujeta na sodišču. Pred kratkim je potekala prva obravnava v zadevi tožbe papirnice zoper ljubljansko nadškofijo za 210.843 evrov, kolikor naj bi jo stali obratovalni stroški v preteklih petih letih. Nadaljevala se bo julija. Obe strani sta sodišču predlagali ogled objekta. To pa ni edino nerešeno vprašanje med papirnico in nadškofijo.

»Dvorec je prazen, v njem se nič ne dogaja, saj ne moremo dokončati obnove,« pojasnjuje direktor Andraž Stegu. »Razlog za to je, da nadškofija kot lastnik za dokončanje investicije ni priskrbela gradbenega dovoljenja. Obnova samega posestva tako na žalost ne more biti realizirana, samo ta pa bi zagotavljala rentabilnost za Papirnico Goričane, zato se je tudi odločila, da gre v ta projekt. Nadškofija je dosegla svoje, saj so želeli, da bi v njem 75. rojstni dan praznoval takratni nadškof dr. Rode, kar se je leta 2009 tudi zgodilo. Papirnica pa s takšnim vložkom ne more ostati na pol poti z neuresničenim projektom. O tem bo presodilo sodišče,« je stališče Steguja, ki pravi, da so se v preteklosti trudili najti izhod iz projekta: »V to smo vlagali velike napore, z žalostjo pa lahko rečem, da nismo našli popolnoma nobene pripravljenosti na strani lastnika, na strani vseh štirih nadškofov, ki so sledili nadškofu Rodetu. Zadevo smo zato predali v obravnavo sodišču.«

Papirnica bi dvorec tudi odkupila

Dvorec vzdržuje papirnica. »Dolžni smo zagotavljati varnost, ohranjati ta naš vložek in vzdrževanje tudi stane,« je povedal Stegu. Na vprašanje, ali se zanimajo tudi za odkup dvorca, pa odgovoril: »Ena izmed možnosti, ki sem jo lani februarja predstavil aktualnemu nadškofu, msgr. Stanislavu Zoretu, je prav ta, da bi papirnica dvorec odkupila. Dogovorjeno je bilo, da bodo posredovali svoje stališče, odgovor, vendar se ni od takrat zgodilo popolnoma nič.« Ne glede na vse so ponosni, da so sodelovali pri tem projektu: »To je investicija, ki smo jo peljali v zavesti ohranjanja kulturne dediščine kraja, na kar smo ponosni. Če ne bi šli v obnovo, bi bil objekt danes že kup ruševin. To je dejstvo, kar izhaja iz elaborata, ki je bil narejen pred samim začetkom obnove. Obnova je potekala s srcem, zelo racionalno, kar nam priznavajo strokovnjaki. Praktično nam to priznavajo vsi, razen lastnika, ki ne zmore toliko korektnosti, odnosa, da bi prišel dvorec vsaj pogledat. Izjema je seveda nekdanji nadškof Rode, ki je na dvorcu v času svojega bivanja v Sloveniji preživel kar precej časa.«

Nadškofija odnosov s papirnico ne komentira

Vprašanja v zadevi z obravnavo na sodišču in kakšne načrte ima z dvorcem, smo naslovili na Nadškofijo Ljubljana. Iz Tiskovnega urada so sporočili, da Nadškofija Ljubljana kot zemljiško knjižni lastnik in najemodajalec dvorca Goričane poslovnih odnosov z najemnikom ne komentira, ker »želi tako v upravnih kot sodnih postopkih odprta vprašanja rešiti pravično in primerno značaju tega kulturnega spomenika«.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 9. maj 2008 / 07:00

Dialog kristjanov in muslimanov

Medverski dialog ni spreobračanje ljudi v drugo vero ali način omejevanja širitve drugih religij.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...