Nasprotujejo višjim davkom

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 26. april 2016 / 10:47

Predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (KD), ki naj bi ga vlada določila na eni od prihodnjih sej, že razburja lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov, ki zahtevajo, da se davčna bremena v času zniževanja odkupnih cen pridelkov in stanja v gozdovih ne smejo zviševati.

Kranj – »Predlog zakona predvideva pomembno zvišanje davčne osnove za kmetijsko dejavnost in gozdarstvo,« je na novinarski konferenci v sredo opozoril Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in dodal, da se v zbornici ne strinjajo, da bi se davčna bremena zvišala v času, ko se cene kmetijskih pridelkov znižujejo in ko se je tudi dohodek iz gozdov zaradi posledic žledoloma in pretirane razmnožitve lubadarja zmanjšal. »V Sloveniji potrebujemo nov model izračunavanja katastrskega dohodka, saj je sedanji nesprejemljiv in zapleten, a žal zadnji predlog ministrstva za finance ni v celoti takšen, kot je bil dogovorjen v skupinah za pripravo zakona,« je dejal direktor zbornice Branko Ravnik in poudaril, da je zbornica prav zato na ministrstvo za finance naslovila petnajst pripomb in predlogov za izboljšanje zakona. Omenimo nekatere! Izračunana višina KD po oceni zbornice izrazito odstopa od trenutnih kalkulacij, saj so vrednosti tudi sedemkrat višje. V prihodek kmetijskih zemljišč ne sodijo vrednosti doma pridelane krme in kmetijskih dejavnosti, ki temeljijo na kupljeni krmi (del reje prašičev, reja perutnine in prireja jajc). Na hribovskih in gorskih kmetijah je pri izračunu KD-ja treba upoštevati tudi nagib. Lestvica koeficientov bi glede na bonitetne točke morala imeti večji razpon in pri slabših zemljiščih nižjo vrednost. Stroške za gozdna zemljišča je treba zvišati na 80 odstotkov, čebelarstvu naj se priznajo stroški v višini 90 odstotkov. V KD kmetijskih zemljišč bi morali vključiti le vrednosti tistih zelenjadnic, ki se pridelujejo v njivskem kolobarju. Lastnikom gozdov naj bi še pred uveljavitvijo zakona omogočili, da lahko za gozd brezplačno preverijo in tudi spremenijo rastiščni koeficient. Zakon naj bi uveljavili postopno, tako da bi šele v letu 2020 v davčno osnovo vštevali ves KD.

Medtem ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano upoštevalo predloge zbornice, jih je ministrstvo za finance, ki je predlagatelj zakona, le delno, še posebno ne tistih za gozdarstvo, kjer naj bi se zato znesek katastrskega dohodka zvišal tudi od desetkrat do petnajstkrat. »Če predlogi zbornice ne bodo upoštevani, bomo predlagali podaljšanje prehodnega obdobja še za eno leto,« je napovedal predsednik zbornice Cvetko Zupančič.

Tudi več kot 20-kratno povečanje KD-ja

V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije ugotavljajo, da se bo katastrski dohodek, izračunan po novem zakonu, v primerjavi s sedanjim stanjem najbolj povečal na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje ter na hribovskih in gorskih območjih, ki jih je poleg žledoloma prizadelo še občutno znižanje neposrednih plačil za ukrepe kmetijske politike in znižanje odkupnih cen mleka in lesa. Strokovnjaki, ki so pripravljali izračune, po mnenju zveze lastnikov gozdov niso upoštevali splošnih koristi, ki jih imajo od gozdov prebivalci Slovenije, niti ne omejitev na varovanem območju Natura 2000, v katerega sodi tri petine gozdov. V zvezi lastnikov gozdov so po objavi predloga novega zakona naredili simulacijo katastrskega dohodka za trinajst naključno izbranih parcel v Sloveniji, med njimi tudi za nekaj več kot dva hektarja velik gozd na Bohinjski Beli, za katerega so izračunali, da se bo KD zvišal z nekaj manj kot 30 evrov na dobrih 132 evrov – torej približno 4,5-kratno. Med izračuni najbolj bode v oči izračun za 445 kvadratnih metrov velik travnik na območju Solčave, za katerega se bo KD zvišal z 1,82 na 39,34 evra, torej za več kot 21-krat. »Katastrski dohodek sicer ni davek, vendar je osnova, na katero so vezani številni prispevki, med njimi vsi socialni transferji, prispevek za vzdrževanje gozdnih cest, članarina za kmetijsko gozdarsko zbornico ...« opozarjajo v zvezi lastnikov gozdov.

Predlagajo prehodno obdobje

Svet za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, je na torkovi seji predlagal, da bi pri gozdarstvu in čebelarstvu pri izračunu katastrskega dohodka upoštevali stroške v višini 80 odstotkov tržnega prihodka, prihodek intenzivnih sadovnjakov ločili od prihodka ekstenzivnih sadovnjakov tako, da bi prihodek ekstenzivnih pripisali njivam in travinju, katastrski dohodek intenzivnih kultur (vrtnin, jagod, zelišč, belušev, drevesnic) določili v višini KD za intenzivni sadovnjak, katastrski dohodek porazdelili glede na bonitetne razrede tako, da bi bila najslabša zemljišča manj obremenjena, še zlasti zemljišča z boniteto do dvajset točk, in preverili, ali rastiščni koeficient ustrezno odraža KD za gozdna zemljišča na največjih strminah. Pri uveljavitvi zakona predlaga svet prehodno obdobje, tako da bi prvo leto v davčno osnovo vštevali 40 odstotkov KD-ja, drugo leto 55 odstotkov, tretje leto 75 odstotkov in četrto leto vsega. Da bi ublažili prehod iz starega na novi sistem ugotavljanja KD-ja, predlagajo tudi uvedbo »kapice«, na podlagi katere KD v prihodnjem letu ne bi smel preseči dvakratne višine letošnjega KD-ja, hkrati pa ne bi smel biti nižji kot letos.