Ob delu spoznavali tradicijo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorje / ponedeljek, 25. april 2016 / 11:23

Učenci osnovne šole Gorje so v okviru projekta Pod rožnato planino šivali, pletli košare, izdelovali grablje, spoznavali igrače in igre iz starih dni, mesili testo za rezance, peli in plesali ter na tržnici semen izmenjevali doma vzgojena semena.

Gorje – »Tradicija je pomembna, zato želimo otroke naučiti, da je tudi to del njih,« je poudarila Alenka Zupan iz projektnega tima Pod rožnato planino. Pretekli četrtek so tako v šoli pripravili deset različnih delavnic, pri katerih je sodelovalo vseh 260 otrok na šoli in tudi okrog dvajset prostovoljcev iz lokalnega okolja. Tako so otroci lahko doživeli tradicijo skozi delo, ustvarjalnost, umetnost in hrano.

Projekt Pod rožnato planino je nastal v okviru pomladnega dela delavnic, ki jih izvajajo v sklopu izobraževanja pri Inštitutu za etiko in vrednote Jože Trontelj. Dejavnosti že tretje šolsko leto potekajo po dvomesečnih vsebinskih sklopih oziroma modulih iz tako imenovanega evropskega ogrodja etike in vrednot. Otroci so se lahko samostojno odločili, pri kateri delavnici bodo sodelovali. Njihov glavni cilj je bilo učenje z zgledom, pri čemer so bili del celotnega procesa izdelave izdelka ali usvajanja znanja oziroma spretnosti na star, morda že skoraj pozabljen način. »Pogosto mi otrokom ves material že vnaprej pripravimo, tokrat pa so morali, preden so se lotili končnih izdelkov, tudi za to poskrbeti sami,« je razložila Alenka Zupan. Za delavnico pletenja košar so tako recimo morali sami nabrati veje, potem pa so se pod budnim očesom mentoric Tine Žemva in Mojce Brejc lotili izdelovanja košar. Pletenje košar, so zatrdili, ni prav nič zapleteno. In pod spretnimi prsti mentoric je bilo res videti tako, ko so sami poskusili, pa so hitro ugotovili, da bodo morali biti zelo natančni in pazljivi, da se jim vejice pri »slalomiranju« med navpično postavljenimi palicami ne bodo lomile.

Z navdušenjem so učenci pri delu opazovali tudi Tomaža Breganta, ki jim je predstavil, kako se izdelajo grablje. Med drugim so spoznali, zakaj so »cveki«, iz katerih izdelajo zobe pri grabljah, ovalne oblike, čeprav so luknjice okrogle. »Tako pri zabijanju les širiš po širini, ne dolžini, saj bi sicer počil. Po dolžini namreč ni problem odrivati vlaken,« je s cepljenjem drv nazorno prikazal Bregant. Živahno je bilo tudi na tržnici semen, za katera je šestošolka Zala Klinar zatrdila, da so vsa doma vzgojena. »Semena smo zbirali po hišah. Tako imamo zdaj različne vrste rož, zelenjave in zelišč.« Ob tem so zbrali tudi recepte za stare jedi in pregovore, povezane s sajenjem. Otroci so nam še zaupali, da so v okolici šole tudi sami že posadili nekaj dreves, imajo tudi lasten zeliščni vrt. V prihodnjih dneh bodo učenci izdelovali še mize in klopi ter dodatno uredili okolico šole s sajenjem dreves in okrasnih gredic.