Ravnatelji o motivaciji in vzgojnih problemih

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / nedelja, 24. april 2016 / 21:01

Na 27. srečanju Osnovna šola na Slovenskem, ki je bilo v torek na Bledu, so se letos posvetili predvsem motiviranju učencev pri pouku in vzgojnim problemom, ki so povezani tudi z disciplino.

Bled – Tokratnega srečanja se je udeležilo 250 ravnateljev in drugih strokovnih delavcev šol. Poglobili so se v skrivnosti motiviranih mladostnikov, sodobne stiske otrok in njihove vplive na delo v šoli, odnose z učitelji in otroki ter komunikacijo s starši učno in vedenjsko zahtevnih otrok. Po besedah organizatorja Rudija Zamana iz založbe Didakta gre za zelo aktualne in pereče teme. Učitelji in ravnatelji se soočajo tudi z raznimi tožbami, zato želijo dobiti odgovore na vprašanje, kje je meja, do katere smejo z motivacijo.

Zakonca Leonida in Albert Mrgole skrivnost motiviranih najstnikov vidita v smislu – najstniki počnejo stvari, v katerih vidijo smisel, pri čemer ga v mnogih situacijah, ko odrasli kaj zahtevajo od njih, ne vidijo. Zato odgovor na vprašanje, kako osmisliti življenje nemotiviranih mladostnikov, iščeta v teoriji navezanosti, v zdravi odzivnosti na razvojne potrebe najstnikov, v medsebojnih odnosih, kjer se odrasli odzivajo z empatijo. »Najstniki, ki so v stiku s pomembnimi odraslimi, imajo smisel in sledijo vzgojnim nameram odraslih.« Ranko Rajović pa se sprašuje, kaj se zgodi, da otroci prva leta radi hodijo v šolo in uživajo v šolskih dejavnostih, z leti pa izgubljajo zanimanje oziroma se pojavi celo odpor do šole. Je avtor programa NTC, sistema učenja, ki v pedagogiko uvaja dognanja nevrofiziologije. Program je sestavljen iz treh faz, vse se izvajajo prek igre. Prvo sestavljajo kompleksne motorične aktivnosti, za drugo fazo so značilne miselne klasifikacije in asociacije, tretja pa predstavlja delo na razvoju divergentnega in konvergentnega mišljenja pa tudi funkcionalnega znanja. Pozitivne učinke metod učenja NTC opažajo tako vzgojitelji kot učitelji in starši, saj pri otrocih zaznavajo povečano zanimanje za učenje, višjo samozavest in boljše šolske ocene.

Po besedah Alenke Rebula se danes intenzivna prenova šole usmerja na področje informatizacije oziroma uporabe novih tehnologij in učinkovitega pridobivanja določenega znanja, medtem ko psihofizično zdravje otrok, mladostnikov in družin kaže vse očitnejše znake disfunkcionalnosti. Med mladimi zato naraščajo napadalnost, otopelost in razne oblike zasvojenosti, med odraslimi pa vladajo odvisnost od dela, potrošništva, zdravil in poživil. Kot poudarja Alenka Rebula, šola ne nadomešča družine, a lahko deluje z jasnim vzgojnim konceptom in nedvoumnimi prioritetami ter si pridobi vlogo kritične vesti družbe. »Čas je, da od golega izvajanja vsiljenih ukrepov preidemo v samostojno razmišljanje in držo, ki vzgojiteljem pripada,« je dodala.