NKBM prodali Apollu

NKBM je prva od treh velikih podržavljenih bank, ki je bila prodana. Ameriški sklad Apollo ima v njej 80-odstotni delež, Evropska banka za obnovo in razvoj pa 20-odstotnega.

NKBM dokončno prodana

Ameriški investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sta včeraj izpolnila vse pogoje iz junija lani podpisane pogodbe o nakupu stoodstotnega deleža Nove kreditne banke Maribor (NKBM) in poravnala kupnino v višini 250 milijonov evrov. Izvedli so tudi že prenos delnic in vpis lastniškega deleža, so sporočili iz NKBM, ki je prva od treh velikih bank, podržavljenih leta 2013 z obljubo o kasnejši privatizaciji, ki je bila tudi prodana. Po končanem prodajnem postopku bo imel Apollo v NKBM 80-odstotni, EBRD pa 20-odstotni delež.

NLB brez treh nadzornikov

V NLB, ki je prav tako na državnem seznamu za prodajo (do konca leta 2017), so pred dnevi odstopili predsednik nadzornega sveta Janko Gedrih in člana Anton Ribnikar in Anton Macuha. V odstopni izjavi so zapisali, da so se za odstop odločili zaradi diskreditacije in diskvalifikacije, potem ko se je odprlo vprašanje njihove primernosti za nadzornike. Mediji po drugi strani poročajo, da so nadzorni svet NLB zapustili potem, ko naj bi od predstavnikov Evropske centralne banke prejeli ustno informacijo, da licence za opravljanje teh nalog ne bodo dobili. Odhod treh nadzornikov naj bi že sprožil vprašanje zaupnice upravi SDH, saj jih je prav državni holding sredi februarja imenoval za člane nadzornega sveta. Tedaj sta bila za člana imenovana tudi Primož Karpo, ki je zdaj začasno prevzel vodenje nadzornega sveta, in Laszlo Urban. Imenovanje peterice novih nadzornikov, ki je sprožilo tudi odstop dotedanjega predsednika uprave NLB Janka Medje, je pred dvema mesecema v javnosti precej odmevalo, ker da se banka vrača v stare čase in da zamenjave v nadzornem svetu niso bile dovolj argumentirane.

Gregor Pivec je odstopil

Ta teden je Gregor Pivec po dvajsetih letih vodenja ustanove odstopil z mesta direktorja UKC Maribor, kot razlog pa navedel željo, da prispeva k rešitvi kadrovske stiske UKC in ponovno dela kot zdravnik. Mandat direktorja bi se mu sicer iztekel 31. oktobra 2019. Ministrica Kolar Celarčeva meni, da bo Pivčev odstop omogočil novemu vodstvu bolnišnice hitrejše in uspešnejše reševanje nastalih razmer. Mariborski klinični center že več let pesti pomanjkanje anesteziologov, kar sedaj skušajo reševati z najemom hrvaških anesteziologov, v drugi fazi pa bi jih iskali z mednarodnim razpisom.

Pogajanja so zastala

V ponedeljek so se nadaljevala pogajanja med sindikati javnega sektorja in vlado. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar vztraja, da širjenje finančnega okvirja iz zadnjega vladnega predloga ni možno, niti mu vlada ni podala soglasja za nov pogajalski mandat. »Enostavno nimamo več finančnih možnosti, da bi širili okvir, ki je že bil dan na mizo. Finančne posledice sprostitve ukrepov v letu 2016 so skoraj za 30 milijonov evrov večje od predvidenih,« je poudaril minister in zagotovil, da bo vlada izpolnila vse obveznosti za leto 2017, ki so jih podpisali v lanskem dogovoru. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je opozoril, da dogovor s konca 2015 natančno določa, da bodo v prihodnjih treh letih odpravili še veljavne omejitve pri plačah. »Glede na to, da vlada približevalnega predloga doslej še ni posredovala, razumemo, da se s tem pravzaprav umika iz pogajanj, v kolikor seveda tega novega predloga ne bo posredovala,« pa je ocenil vodja pogajalske skupine drugega dela sindikatov Jakob Počivavšek. Rok za sklenitev dogovora je sicer 30. april.

Pogajanja z zdravniki

Vladna stran je ta teden z zdravniškimi sindikati končala prvi krog pogajanj o predlogu sprememb kolektivne pogodbe za zdravnike. Po oceni predsednika Fidesa Konrada Kuštrina je do zdaj usklajenih samo pet odstotkov predlogov sprememb, zato pričakuje, da bo vladna stran do novih pogajanj, ki bodo že v maju, pripravila svoj predlog sprememb tarifnega dela plač za zdravnike pa tudi protipredloge za vse ostale člene kolektivne pogodbe, ki do sedaj še niso bili usklajeni.

Mišič dobil tožbo zoper Luko Koper

Gašpar Gašpar Mišič je dobil tožbo zoper Luko Koper zaradi razrešitve z mesta predsednika uprave aprila 2014. Okrožno sodišče v Kopru je ugotovilo, da je sklep nadzornega sveta ničen, ker niso bili argumentirani razlogi za razrešitev. V Luki Koper se bodo na sodbo pritožili. Navedli so, da je nadzorni svet pri razrešitvi deloval z največjo možno mero skrbnosti in previdnosti.