Načrtovanje gradnje

Besedilo: Franci Valant
Kategorija: Zanimivosti / / 14:11

Planšarska koča (6)

Zasnovo pastirsko-planinske koče so pripravili Predtržani po dogovoru. Pri tem ni sodeloval noben arhitekt. Vse skice je pripravil Benč (Valant) ter izračunal količine vseh potrebnih gradbenih materialov. Dogovorili so se, da bo velikost koče v zunanji izmeri 9 x 30 metrov, da bo koča imela bivalni in gospodarski del. Bivalni del bo imel nad pritličjem še mansardne prostore, dostopne po stopnicah na vhodnem »ganku«. Nad stajami za živino – predvidena sta bila dva prostora – bo izdelan le strop. Zgoraj pa bo prostor za krmo in druge predmete. Gradnja je zaradi dimenzij koče zahtevala velike količine gradbenega materiala, predvsem lesa. Takratne možnosti – ni bilo ne traktorjev ne vlačilcev, cest za dostop ni bilo izdelanih – so od udeležencev zahtevale veliko napora, da se je načrtovana akcija izvedla in uresničila. Vsi prevozi in prenosi materiala iz doline na planino in po planini so bili opravljeni s konji in volovskimi vpregami ter z rokami in močjo udeležencev. Poti so bile slabe, še hoja je bila težka. Že sam dostop iz Predtrga do planine pod Visokim vrhom je po kolovozni poti trajal okrog tri ure.

Poudariti je treba, da je bila koča izdelana kot brunarica, iz ročno tesanih brun! Delo so udeleženci izvajali v organiziranih skupinah, prilagojenih strokovnemu znanju in sposobnosti posameznikov. Moj spomin ni obdržal podrobnosti o sestavi teh organiziranih delovnih skupin. Sestave skupin pa se je dobro spomnil, pred leti še živeči udeleženec gradnje koče Kokov Stanko (Vogelnik) – predtrški gostilničar. Ta mi je povedal, da so bili razvrščeni v dve delovni skupini.

Prva skupina, v kateri so bili Katežev Fronc (Golmajer), Sandrov Alojz (Žerovc), Erjavčov Janez (Golmajer), Malevsov Janez (Beravs), Ankrstov Anton (Fajfar), Klopčarjev Anton (Prešern), Tomaževčev Alojz (Vogelnik), Rodarjev Andrej (Prešeren), Metežicov Anton (Mrak), Žilhov Janez (Mrak), Bundrov Francelj (Arh) in verjetno še kdo, ki se ga tudi Kokov Stanko ni spomnil, je sekala les v bližnjem gozdu, ga »majila« (lupila) in razrezala na določeno dolžino, kot je bilo že vnaprej izračunano in določeno, ter ga vlekla s konji in voli na delovni prostor na lokaciji koče, kjer so les obdelovali za nadaljnjo uporabo.