Priznanje za odličnost

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 18. april 2016 / 09:29

Že drugo leto zapored najvišjega državnega priznanja za poslovno odličnost niso podelili. Med prejemniki mednarodno priznanih certifikatov EFQM je letos prvič tudi Dom dr. Janka Benedika iz Radovljice.

Ljubljana – Priznanje Republike Slovenija za poslovno odličnost (PRSPO) je najvišja državna nagrada za dosežke na področju kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti in ga podeljujejo na podlagi meril in metodologije evropskega modela odličnosti EFQM.

Na javni razpis so kandidirale le štiri organizacije, v ožji izbor pa so se uvrstili trije finalisti. Žale, javno podjetje, d. o. o., v kategoriji organizacij z manj kot 250 zaposlenimi ter Elektro Maribor in Splošna bolnišnica Novo mesto v kategoriji z več kot 250 zaposlenimi. Vodstvo slednje se je odločilo, da diplome ne sprejme, ker od zadnjega ocenjevanja leta 2011 niso dosegli želenega napredka in so poslovno leto 2015 zaključili z izgubo.

Poleg omenjenih finalistov je mednarodno veljavni certifikat EFQM Prepoznani odličnosti, ki ga podeljujejo organizacijam, ki so prejele več kot tristo oziroma štiristo točk od tisoč možnih, pridobil tudi Dom dr. Janka Benedika iz Radovljice.

Sonja Resman, direktorica radovljiškega doma starejših občanov, ki se je lani prvič prijavil na razpis, je z izkupičkom zadovoljna. »Prijavili smo se z željo, da dobimo nevtralni pogled na našo organizacijo z drugačnimi očmi. Za nas je to spodbuda, da naredimo še več izboljšav in da postanemo še boljši,« nam je povedala po podelitvi certifikata.

Že drugo leto zapored se je zgodilo, da najvišjega priznanja odličnosti niso podelili, kar pomeni, da prijavljene organizacije niso dosegle določenega praga ocenjevanja, pravi predsednik razsodniške skupine PRSPO Vojko Križman. Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da so se na razpis prijavile zgolj štiri organizacije. Križman razloge za to vidi v dolgotrajnosti, ki jo zahteva sprememba organizacijske kulture, ter zasidranosti organizacij v coni ugodja. Kljub temu pa se strinja s Samom Kopačem iz Urada za meroslovje, ki bdi nad podeljevanjem nagrad. Ta pravi, da v Sloveniji obstajajo organizacije, ki izpolnjujejo najvišje standarde poslovne odličnosti, a očitno ne iščejo tovrstne potrditve.

Kot je dejal Križman, srž podeljevanj priznanj poslovne odličnosti ni le v podeljevanju nagrad. »Ocenjevalci, ki prihajajo iz različnih podjetij, vidijo, kaj organizacije delajo dobro in kaj slabo. V svoje organizacije tako prenašajo dobre prakse in se izogibajo slabim,« zaključuje Križman.