Tudi za ukinitev kadilnic

Zaključila se je javna razprava o predlogu zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Kadi vsak četrti odrasli Slovenec, zakon, ki ga je predlagalo ministrstvo za zdravje, pa naj bi omejil veliko škodo, ki jo za zdravje ljudi predstavlja raba tobaka. Zbrali smo tudi nekaj odzivov.

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje, ki je pripravilo predlog dopolnjenega Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, želi s tem spodbuditi opuščanje kajenja in sploh preprečiti začetek kajenja že med mladostniki, zmanjšati izpostavljenost tobačnemu dimu in zmanjšati obolevnost, prezgodnjo umrljivost in stroške zaradi rabe tobaka. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, v Sloveniji vsak dan umre deset prebivalcev. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da sta okoli dve tretjini tistih, ki so kadarkoli kadili, prvič kadili že pred polnoletnostjo. Vsak šesti petnajstletnik je prvič kadil, ko je bil star trinajst let ali manj.

Med predlaganimi ukrepi, ki jih narekuje evropska direktiva, so velika slikovno-besedilna zdravstvena opozorila, prepoved dajanja na trg tobačnih izdelkov z značilno aromo in izdelkov, ki vsebujejo dodatke, strožje obveznosti poročanja o sestavinah, celovita obravnava elektronskih cigaret, novih tobačnih izdelkov in zeliščnih izdelkov za kajenje, strožji ukrepi za preprečevanje nezakonite trgovine in prepoved prodaje prek interneta.

S predlogom zakona uvajajo tudi druge ukrepe za zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov, kot so popolna prepoved oglaševanja, prepoved prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim in uvedba sistema licenciranja za njihovo prodajo. Spremembe zakona je v celoti podprl NIJZ, ki predlaga še nekatere dopolnitve, med drugim uvedbo enotne embalaže za vse tobačne izdelke, ukinitev kadilnic, prepoved kajenja v zasebnih vozilih tudi v prisotnosti nosečnic, ne le mladoletnih otrok. Zvišanje cen je najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje razširjenosti in posledic kajenja, cene tobačnih izdelkov pa so v Sloveniji še vedno med nižjimi v Evropski uniji, so še opozorili pri NIJZ. In dodali, da ekonomski interesi ne bi smeli prevladati nad interesi zdravja prebivalcev.

»Povečana obdavčitev bi koristila le kriminalu«

Nekateri nasprotniki sprememb zakonodaje trdijo, da bi te povzročile kršenje pravic gospodarskih družb in potrošnikov. Direktor Tobačne Ljubljana za slovenski trg, Tomaž Maver, je sporočil, da sicer podpira vse ukrepe, ki učinkovito onemogočajo prodajo tobačnih izdelkov mladoletnim, nasprotuje pa tistim ukrepom, ki dokazano zmanjšujejo možnosti za doseganje ciljev države in hkrati odpirajo vrata lažjemu delu preprodajalcev, pri tem misli na »sporen predlog dodatnega obdavčenja tobačnih izdelkov in predlagano enotno embalažo, ki bi lahko imeli za posledico tudi večjo izpostavljenost mladoletnih oseb tobačnim izdelkom«. Predlagano licenciranje trgovin za prodajo tobačnih izdelkov bi po njegovem mnenju ogrozilo vir dohodka malih trafikantov. Tomaž Maver je še omenil, da bi se znatno zmanjšala prodaja cigaret tujcem, kar danes predstavlja skoraj tretjino vse prodaje v Sloveniji. Tuja potrošnja v državni proračun prispeva 27 odstotkov prihodkov oz. okoli 111 milijonov evrov. Po njegovi oceni bi predlagana dodatna obdavčitev povzročila dvig drobno prodajnih cen cigaret med 0,70 in 0,80 evra na zavojček, kar bi povzročilo izgubo priliva v državni proračun od trošarin od tujih nakupov.

Več regijskih zborov gostincev in trgovcev

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) se strinja z ukrepi, ki bi prispevali k zmanjšanju razširjenosti kajenja pri mladih, močno pa nasprotuje dodatnim obremenitvam gostincev in trgovcev. Predvsem nasprotujejo dodatnim stroškom zaradi uvedbe licenčnin in dodatnim stroškom, povezanim s preurejanjem prodajnih mest ter ponovni zaostritvi pogojev za kajenje na terasah in gostinskih vrtovih. Zato bo Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS aprila in maja organizirala več regijskih zborov gostincev in zahtevala spremembe, ki bodo primerljive s sosednjimi državami. Na zborih bodo zbirali tudi podpise peticije proti dodatnim stroškom zaradi uvedbe licenčnin in proti dodatnim investicijam, ki bi še poslabšale stanje v tej panogi.