Zlata zakonca Fende

Zlato poroko sta praznovala Jerca in Miro Fende s Primskovega v Kranju. Pred petdesetimi leti sta se poročila zelo skromno, je bila pa zato nedavna obnova poročnih zaobljub toliko bolj slovesna.

Za dober zakon sta poleg ljubezni potrebna medsebojno spošto­v­anje in veliko potrpljenja. »Vedno sva tudi pomagala drug drugemu, in to pri vsaki stvari. Z roko v roki se daleč pride,« sta 68-letna Jerca in 75-letni Miro Fende s Primskovega v Kranju pojasnila, kaj je ključ do trdnega zakona, ki pri njima traja že pol stoletja.

Zlato poroko sta praznovala 28. januarja. Poročne zaobljube sta obnovila v domači cerkvi pred župnikom Francijem Godcem ter sorodniki in prijatelji. Sledilo je slavje v enem od kranjskih gostišč, kjer so se zabavali ob zvokih žive glasbe. Za piko na i sta si zakonca Fende po zlati poroki privoščila še oddih v toplicah, s katerim ju je presenetila hčerka Helena, medtem ko je sin Mirko poskrbel, da sta si po petdesetih letih lahko nadela nova poročna prstana, v katerih sta tudi pretopljena prvotna prstana.

»Čudovito je bilo,« se zlate poroke spominjata Fendetova. Njuna poroka 28. januarja 1967 je bila precej drugačna, izjemno skromna. Civilno sta se poročila v Kranju, cerkveno pa na Mirovem domačem Primskovem. »Jaz sem imela 19 let, Miro pa 26. Ničesar nisva imela, zato slavja ni bilo. Njegova mama je skuhala malo goveje juhe, pražen krompir in kislo zelje,« se spominja Jerca. Njuni poročni priči sta bila Mirov zdaj že pokojni brat Peter in Jerčina sestra Slavka, ki sta se poročila tri mesece pred njima in sta bila glavna »krivca«, da sta se Miro in Jerca sploh spoznala. Najprej sta se namreč zaljubila Slavka in Peter. Bilo je na zabavi po zaključku šmarnic na Bregu, teden dni kasneje pa je Peter starejšega brata Mira, ki je že vozil avto, prosil, naj ga pelje k Slavki v Žlebe pri Medvodah. Tako sta se spoznala še Miro in Jerca, kmalu za tem je iskrica preskočila tudi med njima, dve leti kasneje pa sta si obljubila večno ljubezen in zvestobo.

Jerca, rojena Virant, sicer izvira iz delavske družine, njen mož pa je iz kmečke družine, po domače pr’ Potrat na Primskovem. Na domači parceli sta Fendetova, ki sta sicer delala v Iskri, zgradila hišo, v katero sta se preselila leta 1978. »Veliko odrekanja je bilo potrebno, vse sva vtaknila v hišo. Najino življenje so zaznamovali skromnost, delo in poštenje,« je dejala Jerca.

Danes jima dneve zapolnjuje skrb za dom, rože in vrt. Zdravje jima dobro služi, vsak dan se odpravita na enourni sprehod čez primskovško polje. Veliko veselje jima predstavlja 16-mesečna pravnukinja Neža, pohvalita pa se lahko tudi s štirimi že odraslimi vnuki: Martinom, Petro, Domnom in Alešem. In česa si želita v prihodnje? »Samo zdravja in medsebojnega razumevanja, pa miru tudi,« sta odvrnila.