Franci Košir iz Rateč je Aljaževo pot prehodil že devetkrat.

Deseta obletnica Aljaževe poti

Gorniški klub Jakob Aljaž je ob 10. obletnici nastanka Aljaževe poti Od doma do doma pred njegovo rojstno hišo pripravil slovesno akademijo in razstavo. Podelili so 38 častnih znakov.

Zavrh – Pred rojstno hišo Jakoba Aljaža Gorniški klub, ki nosi njegovo ime, vsako leto organizira slovesno akademijo, na kateri podelijo častne znake tistim, ki so prehodili Aljaževo spominsko pot Od doma do doma, pot od Aljaževe rojstne domačije v Zavrhu pod Šmarno goro do Aljaževega doma v Vratih. Letos so podelili 38 častnih znakov, skupaj pa je v dosedanjih letih pot 312-krat prehodilo 172 planincev.

Med tistimi, ki so letos znova prejeli častni znak, je tudi Franci Košir iz Rateč, ki je pot prehodil že devetkrat: »Manjkal sem le prvo leto, ker za to pot nisem vedel. Aljaževa pot mi je pri srcu. V krajih, iz katerih prihajam, se čuti vpliv njegovega dela. Najbolj prijetni točki na poti sta Šmarna gora in Aljaževa rojstna hiša v Zavrhu. Drugi vrhovi so dobro znani, sem pa bi verjetno prišel zelo malokrat. Te kraje sem prvič obiskal prav zaradi te poti in rad se vračam. Hoja v hribe je stil mojega življenja, in če mi bo le zdravje dopuščalo, bom to pot nadaljeval.« Še večkrat kot Košir je pot prehodil Janez Kocjan – JanKo iz Medvod, tajnik Gorniškega kluba Jakob Aljaž, ki je kot prvi enajstič opravil to pot, ki jo je tudi trasiral, vendar se je odločil, da se za podelitev častnega znaka ne bo več potegoval.

Sicer pa vas po Aljaževi spominski poti od lanskega leta vodi dopolnjeni vodnik. »Na poti se je fizično v teh letih spremenilo veliko: naredili so ceste, avtoceste, nekatere planinske domove so preimenovali, tako da je bilo treba vsebino popraviti. Dodali smo še 24 fotografij Franceta Urbanije, dovškega župnika,« je povedal Kocjan. Župnik France Urbanija, ki je tudi član gorniškega kluba, je letos podeljeval častne znake, nato pa daroval sveto mašo na Šmarni gori. Aljaževa pot je v teh letih zaživela, kar je potrdil tudi Tomaž Mis, predsednik Gorniškega kluba Jakob Aljaž: »Izredno sem zadovoljen s številom pohodnikov, ki opravijo to pot. So iz vse Slovenije, pridejo pa tudi iz tujine, predvsem iz nekdanjih jugoslovanskih republik.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / nedelja, 2. november 2014 / 14:59

Izzivi so priložnost za rast

Šenčur – V Šenčurju je zaživel Center za kakovostno življenje Modra ura, katerega poslanstvo je na različne načine pomagati ljudem, jih izobraževati ter motivirati pri njihovih aktivnostih. »Želimo...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / četrtek, 2. januar 2014 / 14:22

Celoletni horoskop

Leto 2014 je v znamenju Konja oziroma Ma. Njegov letni čas je poletje in zahodno znamenje je Dvojček. Čaka nas živahno in ognjevito leto z obilo dogodivščinami. Vse bo sama akcija, saj se bodo odločit...

Gorenjska / četrtek, 2. januar 2014 / 14:13

Vreme turistov ni odgnalo

Na Bledu z dežniki, v Kranjski Gori in na Voglu smučajo kljub slabemu vremenu. V prazničnih dneh je v največjih gorenjskih turističnih središčih gostov toliko kot v preteklih letih.

Šenčur / četrtek, 2. januar 2014 / 13:38

Blagoslovili konje

Srednja vas – V Srednji vasi pri Šenčurju se je letošnje, že dvajsete blagoslovitve konj pri podružnični cerkvi sv. Radegunde udeležilo petdeset konj. Po maši jih je blagoslovil šenčurski župnik Ur...

Kronika / četrtek, 2. januar 2014 / 13:37

Manj policistov v pisarnah, več na terenu

V Kranjski Gori in na Bledu so sredi lanskega leta ukinili 24-urno dežurstvo na policijskih postajah. Izkušnje zadnjih nekaj mesecev kažejo, da je šlo za dobro odločitev, pravi komandir Policijske pos...

Kultura / četrtek, 2. januar 2014 / 13:36

Med podobo in življenjem

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled zanimiva razstava z naslovom Črtomirov poslednji boj. Predstavljen je Prešernov Krst pri Savici v likovni umetnosti in Črtomirov čas v arheoloških predmetih.