Deseta obletnica Aljaževe poti

Gorniški klub Jakob Aljaž je ob 10. obletnici nastanka Aljaževe poti Od doma do doma pred njegovo rojstno hišo pripravil slovesno akademijo in razstavo. Podelili so 38 častnih znakov.

Zavrh – Pred rojstno hišo Jakoba Aljaža Gorniški klub, ki nosi njegovo ime, vsako leto organizira slovesno akademijo, na kateri podelijo častne znake tistim, ki so prehodili Aljaževo spominsko pot Od doma do doma, pot od Aljaževe rojstne domačije v Zavrhu pod Šmarno goro do Aljaževega doma v Vratih. Letos so podelili 38 častnih znakov, skupaj pa je v dosedanjih letih pot 312-krat prehodilo 172 planincev.

Med tistimi, ki so letos znova prejeli častni znak, je tudi Franci Košir iz Rateč, ki je pot prehodil že devetkrat: »Manjkal sem le prvo leto, ker za to pot nisem vedel. Aljaževa pot mi je pri srcu. V krajih, iz katerih prihajam, se čuti vpliv njegovega dela. Najbolj prijetni točki na poti sta Šmarna gora in Aljaževa rojstna hiša v Zavrhu. Drugi vrhovi so dobro znani, sem pa bi verjetno prišel zelo malokrat. Te kraje sem prvič obiskal prav zaradi te poti in rad se vračam. Hoja v hribe je stil mojega življenja, in če mi bo le zdravje dopuščalo, bom to pot nadaljeval.« Še večkrat kot Košir je pot prehodil Janez Kocjan – JanKo iz Medvod, tajnik Gorniškega kluba Jakob Aljaž, ki je kot prvi enajstič opravil to pot, ki jo je tudi trasiral, vendar se je odločil, da se za podelitev častnega znaka ne bo več potegoval.

Sicer pa vas po Aljaževi spominski poti od lanskega leta vodi dopolnjeni vodnik. »Na poti se je fizično v teh letih spremenilo veliko: naredili so ceste, avtoceste, nekatere planinske domove so preimenovali, tako da je bilo treba vsebino popraviti. Dodali smo še 24 fotografij Franceta Urbanije, dovškega župnika,« je povedal Kocjan. Župnik France Urbanija, ki je tudi član gorniškega kluba, je letos podeljeval častne znake, nato pa daroval sveto mašo na Šmarni gori. Aljaževa pot je v teh letih zaživela, kar je potrdil tudi Tomaž Mis, predsednik Gorniškega kluba Jakob Aljaž: »Izredno sem zadovoljen s številom pohodnikov, ki opravijo to pot. So iz vse Slovenije, pridejo pa tudi iz tujine, predvsem iz nekdanjih jugoslovanskih republik.«