Globasniški graščak in biser pod Košuto
Kako sta Ljudmila in Hanzi Elbe zgradila svoj grad in zakaj so Sele najlepša koroška vas
Po ogledu Emine gore nam je teknilo okusno kosilo v globasniški gostilni Hudl sredi vasi, ki jo že desetletja vodita zavedna koroška Slovenca Frida in Fric Hudl. Najbolj slovensko občino v Podjuni, v kateri na 38 kvadratnih kilometrih živi 1600 občank in občanov, med katerimi se ima večina za Slovence, sta nam predstavila slovenski župan Bernard Sadovnik in občinski tajnik Lojze Opetnik. Občina je vzorno urejena, pred njenim vodstvom pa je največja naloga, ureditev kanalizacije, za katero bo morala občina z dvema milijonoma evrov proračuna zbrati osem milijonov evrov, kar bo zahtevno, saj v Avstriji evropskih sredstev ni mogoče uporabiti za graditev krajevnih kanalizacij. Občani morajo zato sami pokriti velik del stroškov.
Sledil je ogled bližnjega Košnikovega gradu oziroma gradu Elberstein, ki mu ljudje rečejo tudi pravljični grad Hanzija in Ljudmile Elbe. Grad sta na mestu, kjer je propadal več kot 200 let star hlev, leta 1976 začela graditi Hanzi in njegova žena Ljudmila, doma iz Mežice. Očetu in občinski oblasti je Hanzi povedal, da bo gradil nov hlev, v resnici pa je nastajal grad. Hanzi, po poklicu mizar, sicer pa izjemno ročen človek, ki je v otroštvu sanjal, da bo živel v gradu, je zidal, sam ali s prijatelji, rezljal, slikal, kiparil, modeliral okraske, opremljal okna, gradil stolpiče. Nič ga ni moglo ustaviti in končno je tudi občinska oblast popustila in Hanziju dovolila postaviti grad, ki je s 15 stolpiči in 52 okni ter s pravo grajsko opremo atrakcija Globasnice. Hanzi in Ljudmila ustvarjata naprej, slikata, dopolnjujeta grad, kiparita. V vrtni uti ju spodbuja kamniti kralj Matjaž, ena prvih kiparskih stvaritev Hanzija Elbeja.
V Globasnici smo se obrnili proti domu. Da bi bilo naše potovanje še prijetnejše, smo v Žitari vasi, kamor se je preselil znani slovenski izdelovalec harmonik Aleks Rutar, prejeli popotnico Rozi Hren: nekaj steklenic koroškega vina s Hrenovega vinograda nad Žitaro vasjo. Na sončnih bregovih je nekdaj cvetelo vinogradništvo. Tudi hrib z goricami se imenuje Vinogradi. Hrenova družina oživlja vinogradniško zgodovino Žitare vasi. Hrenova kapljica je stekla po naših grlih med postankom pod mogočno lipo sredi Sel, te krasne vasi pod Košuto, ki je bila lani izbrana za najlepšo koroško vas. Župan Heribert Kulmesch nam opisal sedanje križe in težave sicer velike, 75 kvadratnih kilometrov obsegajoče občine z dobrimi 600 prebivalci. Upa, da bodo mladi ostajali v vasi in se vračali, da bo zaživel turizem in bo naravno uravnavano kmetijstvo živelo še naprej. Sele, pobratene z Občino Škofja Loka, so ponosne tudi na zgodovino, ki je terjala še posebej pod nacizmom strašen davek. Najbolj strašen je bil april leta 1943, ko so nacisti na Dunaju obglavili 13 Selanov, ki so morali umreti zato, ker so bili zavedni Slovenci.