Jana Bizovičar si je že v času študija želela v tujino na izmenjavo, pa te možnosti takrat ni imela. Želja je ostala in se ji uresničila. Živi na Švedskem. / Foto: osebni arhiv

Službo si je poiskala na Švedskem

Jana Bizovičar se je pred slabima dvema letoma na Švedsko podala z nahrbtnikom, tam dobila zaposlitev za nedoločen čas in ostala: »Zelo sem zadovoljna in trenutno ne razmišljam o vrnitvi.«

»Švedska je bila vedno prva na seznamu mojih želja,« pravi Jana Bizovičar iz Lučin v Poljanski dolini, ki se je na sever podala maja 2014. »Po poklicu sem diplomirani inženir radiologije in pred odhodom na Švedsko sem bila v Sloveniji nekaj časa brez službe, kar je bil tudi eden od razlogov za selitev. Sicer pa sem si že v času študija želela na izmenjavo, ker me je zanimalo, kako je živeti in delati v tujini, pa takrat nisem imela te možnosti, želja pa je ostala in bila je tako močna, da se je na koncu uresničila,« pojasnjuje svojo odločitev o selitvi.

Na pot z nahrbtnikom

V novo deželo je odšla samo z enim nahrbtnikom: »V njem je bilo nekaj oblačil in najnujnejše stvari ter seveda dokumenti o dokončani izobrazbi. Tako sem priletela na letališče v Stockholm in prve dni sem se ukvarjala z iskanjem sobe, v kateri bi lahko ostala nekaj mesecev, že takoj pa sem se lotila tudi iskanja službe. O selitvi sem razmišljala že precej prej in tudi poskrbela za nostrifikacijo diplome, ko sem bila še doma. Prav tako sem že od doma vzpostavila stik s švedskim zavodom za zaposlovanje, kjer so mi povedali, da je povpraševanje po zdravstvenem osebju veliko, in mi dali nekaj nasvetov, kako se lotiti iskanja službe. V mojem primeru je bilo službo zagotovo lažje najti na Švedskem kot v Sloveniji.« Kot je dejala, prej na Švedskem še ni bila, s prilagajanjem na novo okolje pa ni imela posebnih težav. Kaj pa švedščina? »Bila sem na tečaju že v Sloveniji in nadaljevala na Švedskem. Poleg službe ga še vedno obiskujem. Pomaga, če čim več govoriš, in to se v mojem primeru dogaja, ker delam v bolnišnici in sem neprestano v stiku z ljudmi in moram ves čas govoriti,« je povedala.

Plača dvakrat višja, odnosi veliko boljši

Dobila je zaposlitev za nedoločen čas in dela kot radiološki inženir v bolnišnici v Karlskroni na jugu Švedske, mestu z okrog 40 tisoč prebivalci. »S službo sem zelo zadovoljna. Moje delovne naloge so podobne tistim, ki sem jih imela v Sloveniji, tako da se ni bilo težko navaditi. Je pa vsekakor velika razlika v delovnem okolju, odnosi med sodelavci so veliko boljši, ob dopoldanski kavi sedimo vsi skupaj, od šefa do zdravnikov, medicinskih sester in čistilke, in se pogovarjamo o službi in tudi o bolj osebnih stvareh. Zadovoljna sem tudi s plačo, ki je približno dvakrat tolikšna, kot sem jo imela v Sloveniji, pri tem pa bi poudarila še to, da dežurstva in nadure tu skoraj ne obstajajo, če si v službi v nedeljo, si prost kakšen dan med tednom. Kar se tiče življenjskih stroškov, pa tudi niso veliko višji kot v Sloveniji. Izjema so na primer sadje in zelenjava, alkohol, hrana in pijača v restavraciji. Kava v kavarni stane okrog štiri evre,« je dodala za primerjavo. Razlika je tudi v prometu: »Javni promet je na Švedskem zelo dobro urejen in ljudje ga veliko uporabljajo. Predvsem v večjih mestih veliko ljudi sploh nima avtomobila. Zelo priljubljeno sredstvo za prevoz v službo je tudi kolo, ki ga Švedi uporabljajo v vsakem vremenu, tudi pozimi. Nekateri v zimskem času na kolesu zamenjajo gume za zimske z žeblji in se vozijo s kolesom tudi, ko je sneg.«

Na vprašanje, ali želi na Švedskem ostati za vedno, je odgovorila, da trenutno ne razmišlja o vrnitvi, nikoli pa ne veš, kaj bo prinesla prihodnost. Slovenci tam so povezani tudi v slovenskih društvih. »Eno je tudi pri nas, a se srečujejo v glavnem starejši, ki so se preselili sem v prejšnjem stoletju. Nekoliko bolje je v Stockholmu. Povezani smo tudi prek socialnih omrežij in si pomagamo,« je še povedala.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 24. januar 2009 / 07:00

Dan spomina na holokavst

Ljubljana - Organizacija združenih narodov je 27. januar razglasila za dan spomina na holokavst. 15. februarja lani je to storila tudi Slovenija, in sicer v spomin na trpljenje v...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 23. avgust 2018 / 18:53

Stabilnost ni nikjer ogrožena

Nedavna nesreča v Genovi je sprožila tudi vprašanja o varnosti viaduktov na naših avtocestah. Pri Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) zagotavljajo, da na nobenem premostitvenem objektu ni...

Gospodarstvo / četrtek, 23. avgust 2018 / 18:52

Razrešili direktorja Lamete

Družba pooblaščenka Lameta je dobila nov nadzorni odbor in novega direktorja, to je postal dr. Andro Ocvirk. Poseben revizor bo preveril posle zdaj že nekdanjega direktorja, zoper nekdanje vodstvo pa...

Kultura / četrtek, 23. avgust 2018 / 18:51

Mladi so mu navdih in največje ogledalo

Sedemindvajsetletni Erik Šmid iz Hotemaž živi in diha za glasbo. Začel je kot pevec in pianist, danes se z glasbo ukvarja profesionalno kot zborovodja, dirigent in profesor glasbe.

Rekreacija / četrtek, 23. avgust 2018 / 18:47

Podržajev dosežek za knjigo rekordov

Šenčurski lokostrelec Marjan Podržaj je na svetovnem prvenstvu za veterane v Lozani osvojil naslov svetovnega prvaka v disciplini field z golim lokom.

Šport / četrtek, 23. avgust 2018 / 18:40

Po sedmih letih na evropsko prvenstvo

Slovenska mladinska vaterpolska reprezentanca se je po sedmih letih uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo v Minsku v Belorusiji.