Usmiljeni do otrok in staršev

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / torek, 12. april 2016 / 08:51

Člani Društva katoliških pedagogov Slovenije iz ljubljanske nadškofije so v soboto romali na Brezje in se pogovarjali z nadškofom metropolitom Stanislavom Zoretom.

Brezje – V počastitev svetega leta usmiljenja je Društvo katoliških pedagogov Slovenije v sodelovanju s slovenskimi škofijami organiziralo romanja v kraje, kjer so v svetem letu odprli sveta vrata usmiljenja. V ljubljanski nadškofiji so sveta vrata na prvi dan novega leta odprli na Brezjah, zato so pedagogi izbrali Brezje za cilj svojega romanja.

Romanje je bilo v soboto, 9. aprila, in ni bilo posvečeno le učiteljem, ampak tudi učencem in sodelavcem. Deževje je bilo vzrok temu, da romarjev, ki so se odločili za pešačenje od Kranja do Brezij, ni bilo več. Dvanajst jih je vseeno prehodilo to pot. Program popoldanskega srečanja romarjev se je začel s pozdravom gvardijana frančiškanskega samostana na Brezjah patra dr. Roberta Bahčiča in duhovnega asistenta Društva katoliških pedagogov Slovenije patra Silva Šinkovca ter vstopom v baziliko skozi sveta vrata. O zgodovini in pomenu svetega leta usmiljenja in svetih vrat, še posebej o nastajanju in simboliki brezjanskih, je govoril pater Bahčič, mašo pa je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki se je v pridigi med drugim zahvalil učiteljem in vzgojiteljem za pričevanje vere v vzgojnem procesu.

Maši je sledil pogovor z nadškofom Zoretom, ki sta ga vodila ena od organizatoric sobotnega romanja Andreja Novšak iz Vrbe in pater Silvo Šinkovec. Nadškof je obujal spomine na prva šolska leta in posebej omenil dogodek v prvem ali drugem razredu, ko mu je ena od učiteljic diskretno prišepnila, da bo ona prispevala denar za malico, če ga doma ne bodo imeli. Njegova družina namreč ni bila premožna. Tega dejanja učiteljice ne bom pozabil in ga zelo cenim, saj je zgled usmiljenja in evangelijskega ravnanja, je povedal nadškof Stanislav Zore. Pedagogom je priporočil, naj bodo v svojem poklicu in v življenju nasploh usmiljeni in solidarni, brez potuhe, do sebe in svojih kolegov, do otrok in do staršev. Ti so pogosto zagledani v svoje otroke in sanjajo o njihovi uspešnosti brez upoštevanja realnosti, morebitna opozorila učiteljev pa jemljejo kot oviro na otrokovi poti. S problemi se ubadajo tudi starši, ki skrbijo za svoj poklic in kariero, morda trepetajo za delovno mesto, delajo od jutra do večera in pozabljajo ali nimajo časa za resnično poslanstvo očeta in matere. Na delovnih mestih pogosto niso obravnavani kot ljudje, kot matere in očetje, žene in možje, ampak zgolj kot orodje za povečevanje dobička! Katoliškim pedagogom je svetoval, naj v okolju, kjer delajo, mirno, brez prepirov in obtoževanj, povedo za svoj pogled na svet, čeprav okolje temu ni vselej naklonjeno.