Planina in spomini na vojno
Planšarska koča (5)
Ob svojem obisku leta 1986 sva ugotovila, da se je planina močno zarasla in da je travniških in pašniških površin vedno manj. Naj opišem še drugo, že omenjeno posebnost Visokega vrha in Radovljiške planine.
Druga posebnost:
V letih partizanskih časov (1942–1945) je po pripovedovanju prav ob vznožju Visokega vrha imel Cankarjev bataljon svojo bolnišnico z imenom Stol 2, kjer je bil eden od zdravnikov Predtržan dr. Branko Štangel iz Radovljice (kasneje primarij bolnišnice na Golniku). Bolnišnica je imela svoj preskrbovalni oddelek in lastno kuhinjo. Kuhar naj bi bil Murnčkov Jaka iz Podmesta. V to bolnišnico je za strokovno pomoč prihajal tudi zdravnik dr. Miha Žemva iz bolnišnice Stol 1, ki je bila locirana v Podlonku. Na drugem koncu pobočja Visokega vrha – nekoliko odmaknjena – je bila klavnica živine za hrano. Velike količine govejih kosti in lobanj je bilo po kotanjah videti še leta 1946, ko so Predtržani gradili kočo na planini.
Ob mojem obhodu po planini sem ves »zbegan« in prestrašen opazoval te velike količine kosti. Nisem si znal razlagati, kaj pomenijo. Nekateri od udeležencev gradnje so me strašili in se norčevali ter mi govorili, da so to kosti divjih bivolov, ki so se med seboj borili. No, manj nagajivi in oče pa so mi povedali, da so to kosti pobite govedi za prehrano partizanov in bolnikov te bolnišnice. Razložili so mi, da so konci verig in zank, obešeni na smrekah, ki se jih še danes spomnim, služili za obešanje usmrčene živine – zaradi razkosanja in nadaljnje obdelave.
Bolnišnico so takoj leta 1945 preselili na Bled, in sicer po izjavi dr. Štangla v Hotel Toplice.
Naj bo dovolj o zgodovini Visokega vrha, pojdimo k stvari.
Akcijo priprav na gradnjo in izvajanje vseh potrebnih vzporednih posegov je vodil Franc Arh - Bunder. Spomnim se ga kot enega največjih možakarjev v Predtrgu. Pravili so, da ima nogo velikosti 47. Vse čevlje je imel narejene po meri. Otroci smo se ga kar nekoliko bali zaradi njegove višine. Strokovni del vseh gradbenih del je vodil moj oče Franc Valant - Benč. Na seji odbora so se dogovorili tudi, da se bo število obveznih udarniških ur, ki jih mora opraviti sleherni kmet oz. uporabnik kasnejših uslug planine, izračunalo na osnovi števila glav živine, ki jih ima posameznik v hlevu.