Železni kruh, Domelovih 70 let, Zbornik, Domel Holding, Železniki, 2016, 288 strani, www.domel.com

Železni kruh

»Najprej izpostavim poudarke iz Domelove zgodbe in iz njene predzgodovine. Prvi je ta, da se je pridobivanje železove rude in železa na Selškem začelo že veliko pred zapisano zgodovino, najpozneje v halštatski dobi oziroma v letih, ko je nastal Rim. Drugi je ta, da so selški kraji v pisno zgodovino vstopili 30. junija 973, ko je bila spisana darovnica, s katero je cesar Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu podaril prvi del loškega gospostva. Leta 1354 pa je freisinški škof Albrecht petim kovačem v Železnikih podelil privilegije, po katerih so Železniki postali rudarski in fužinarski kraj s posebnimi pravicami. Tretji poudarek izpostavlja in skuša hkrati razložiti dejstvo, da je Železnike in Železnikarje v prvi polovici 20. stoletja po zatonu fužinarstva doletela velika tragedija, ne le gospodarska, tudi socialna in duhovna; brez dela človek pač ne more polno živeti. Četrto je dejstvo, da so trajni izhod iz te krize našli šele po letu 1946, ko so se združili v zadrugo Niko. Že pred tem pa je za kontinuiteto po svoje poskrbel inženir Josip Boncelj z nakupom strojev za izdelavo kovinske galanterije; ker jih nato ni potreboval, jih je od njega že pred vojno odkupil obrtnik in takratni župan Niko Žumer in jih pripravil za proizvodnjo. Boncljevi stroji se tako izkažejo kot vezni člen med fužinarsko in Nikovo-Domelovo dobo. To je peto od doslej manj znanih dejstev. Šesto od temeljnih dejstev pa je seveda to, da se je v 70-letni Nikovi-Domelovi dobi zgodila renesansa kovinarstva v Železnikih in z njo prestop iz železne v informacijsko dobo. V Domelovi lastni zgodbi pa velja – ko jo primerjamo s podobnimi doma in v svetu – še posebej izpostaviti sedmo dejstvo – da so se zaposleni iz tragedije fužinarstva nekaj naučili. Ko je sredi devetdesetih let prišlo do situacije, ko bi bila lahko zaradi grožnje sovražnega prevzema prihodnost družbe ogrožena, se je večina zaposlenih združila, družbo odkupila in postala večinski lastnik. V družbi je nastalo pozitivno vzdušje, v katerem se zaposleni kljub novim preizkušnjam (katastrofalna povodenj leta 2007, globalna gospodarska kriza po letu 2008) ustvarjalno soočajo z novimi tehnološkimi, tržnimi in psihosocialnimi izzivi …« (Str. 28–29)

Gornji odlomek je urednikov povzetek iz zbornika ob 70-letnici družbe Domel. Ta govori o Domelu danes, opisana pa je tudi zgodovinska pot, ki vodi iz železne v informacijsko dobo in pripelje do Domela. To je knjiga o osrednji zgodbi Železnikov in Selške doline.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 11. maj 2015 / 11:30

Dvojna ekspozicija

Na nedavnem mednarodnem vaterpolskem turnirju v Kranju je navdahnjeni fotograf Primož Pičulin s posebno tehniko – dvojno ekspozicijo – združil dve fotografiji in tako 'pričaral' novo zanimivo persp...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / sreda, 18. junij 2014 / 10:41

Bosonogi na Šenturško goro

Pohoda bosonogih na Šenturško goro se je udeležilo 135 pohodnikov, kar je največ doslej.

Nasveti / sreda, 18. junij 2014 / 10:39

Timijan obnovi pogum

Današnji zeliščni izbranec timijan naj bi krepil pogum, katerega nam Slovencem zadnje čase primanjkuje, če ne že kar zmanjkuje. Timijanovo botanično ime izhaja iz grške besede thymon, ki ne pomeni nič...

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:38

Dobrodelnost brez meja

Člani skupine Sarcasm iz Kranja so se nedavno udeležili dobrodelnega festivala v Novem Sadu za žrtve poplav na Balkanu, na Jezerskem pa so odprli prenovljeno hišo »preužitkarico«.

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:31

S sinom še vedno peče kruh

Alojzija Kršinar iz Trnovca je pretekli ponedeljek še vedno čila in zdrava praznovala stoti rojstni dan. S sinom Jožetom živi na mali kmetiji v dolini Ločnice, stisnjeni med pobočja Polhograjskega...

Kultura / sreda, 18. junij 2014 / 10:27

Klavirske melodije po filmskih notah

V avditoriju Letnega gledališča Khislstein je gostoval hrvaški klavirski virtuoz Maksim Mrvica, ki preko črno-belih tipk uspešno krmari med klasiko in pop uspešnicami.