Železni kruh, Domelovih 70 let, Zbornik, Domel Holding, Železniki, 2016, 288 strani, www.domel.com

Železni kruh

»Najprej izpostavim poudarke iz Domelove zgodbe in iz njene predzgodovine. Prvi je ta, da se je pridobivanje železove rude in železa na Selškem začelo že veliko pred zapisano zgodovino, najpozneje v halštatski dobi oziroma v letih, ko je nastal Rim. Drugi je ta, da so selški kraji v pisno zgodovino vstopili 30. junija 973, ko je bila spisana darovnica, s katero je cesar Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu podaril prvi del loškega gospostva. Leta 1354 pa je freisinški škof Albrecht petim kovačem v Železnikih podelil privilegije, po katerih so Železniki postali rudarski in fužinarski kraj s posebnimi pravicami. Tretji poudarek izpostavlja in skuša hkrati razložiti dejstvo, da je Železnike in Železnikarje v prvi polovici 20. stoletja po zatonu fužinarstva doletela velika tragedija, ne le gospodarska, tudi socialna in duhovna; brez dela človek pač ne more polno živeti. Četrto je dejstvo, da so trajni izhod iz te krize našli šele po letu 1946, ko so se združili v zadrugo Niko. Že pred tem pa je za kontinuiteto po svoje poskrbel inženir Josip Boncelj z nakupom strojev za izdelavo kovinske galanterije; ker jih nato ni potreboval, jih je od njega že pred vojno odkupil obrtnik in takratni župan Niko Žumer in jih pripravil za proizvodnjo. Boncljevi stroji se tako izkažejo kot vezni člen med fužinarsko in Nikovo-Domelovo dobo. To je peto od doslej manj znanih dejstev. Šesto od temeljnih dejstev pa je seveda to, da se je v 70-letni Nikovi-Domelovi dobi zgodila renesansa kovinarstva v Železnikih in z njo prestop iz železne v informacijsko dobo. V Domelovi lastni zgodbi pa velja – ko jo primerjamo s podobnimi doma in v svetu – še posebej izpostaviti sedmo dejstvo – da so se zaposleni iz tragedije fužinarstva nekaj naučili. Ko je sredi devetdesetih let prišlo do situacije, ko bi bila lahko zaradi grožnje sovražnega prevzema prihodnost družbe ogrožena, se je večina zaposlenih združila, družbo odkupila in postala večinski lastnik. V družbi je nastalo pozitivno vzdušje, v katerem se zaposleni kljub novim preizkušnjam (katastrofalna povodenj leta 2007, globalna gospodarska kriza po letu 2008) ustvarjalno soočajo z novimi tehnološkimi, tržnimi in psihosocialnimi izzivi …« (Str. 28–29)

Gornji odlomek je urednikov povzetek iz zbornika ob 70-letnici družbe Domel. Ta govori o Domelu danes, opisana pa je tudi zgodovinska pot, ki vodi iz železne v informacijsko dobo in pripelje do Domela. To je knjiga o osrednji zgodbi Železnikov in Selške doline.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Ratitovška obzorja / petek, 9. junij 2023 / 08:49

Ratitovška obzorja, št. 68

Ratitovška obzorja, 9. junij 2023, št. 68

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 17. avgust 2010 / 07:00

Color ima svetovno inovacijo

Color Medvode s premazom za sončne kolektorje, ki je v svetu povsem nov, veliko pričakuje: danes milijon evrov na leto, čez čas pa 15 milijonov na leto.

Kultura / torek, 17. avgust 2010 / 07:00

Jazzovske vibracije s konca mesta

Jazz je glasbena zvrst, ki se ne ozira na vreme, kadar je, je preprosto stoodstoten. Z ali brez. Danes koncert kitarista Davea Goodmana, jutri skupine Elevators ...

GG Plus / torek, 17. avgust 2010 / 07:00

Kranj hrani fotografsko elito

V Galeriji Prešernove hiše je trenutno na ogled razstava Starejši kranjski fotografi, za katero je izbor fotografij iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju pripravil njen dolgol...

Šport / torek, 17. avgust 2010 / 07:00

Še štirikrat spat

In na koledarju bo 21. avgust 2010, ko se bo na Bledu zgodil 2. Mali blejski maraton.

Tržič / torek, 17. avgust 2010 / 07:00

Posledice neurja še vidne

Tržič - Neurje konec lanskega leta je pustilo veliko posledic na vodotokih v tržiški občini. Največ škode je nastalo v strugi Tržiške Bistrice, kjer popravila še potekajo. Drugi...