Železni kruh, Domelovih 70 let, Zbornik, Domel Holding, Železniki, 2016, 288 strani, www.domel.com

Železni kruh

»Najprej izpostavim poudarke iz Domelove zgodbe in iz njene predzgodovine. Prvi je ta, da se je pridobivanje železove rude in železa na Selškem začelo že veliko pred zapisano zgodovino, najpozneje v halštatski dobi oziroma v letih, ko je nastal Rim. Drugi je ta, da so selški kraji v pisno zgodovino vstopili 30. junija 973, ko je bila spisana darovnica, s katero je cesar Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu podaril prvi del loškega gospostva. Leta 1354 pa je freisinški škof Albrecht petim kovačem v Železnikih podelil privilegije, po katerih so Železniki postali rudarski in fužinarski kraj s posebnimi pravicami. Tretji poudarek izpostavlja in skuša hkrati razložiti dejstvo, da je Železnike in Železnikarje v prvi polovici 20. stoletja po zatonu fužinarstva doletela velika tragedija, ne le gospodarska, tudi socialna in duhovna; brez dela človek pač ne more polno živeti. Četrto je dejstvo, da so trajni izhod iz te krize našli šele po letu 1946, ko so se združili v zadrugo Niko. Že pred tem pa je za kontinuiteto po svoje poskrbel inženir Josip Boncelj z nakupom strojev za izdelavo kovinske galanterije; ker jih nato ni potreboval, jih je od njega že pred vojno odkupil obrtnik in takratni župan Niko Žumer in jih pripravil za proizvodnjo. Boncljevi stroji se tako izkažejo kot vezni člen med fužinarsko in Nikovo-Domelovo dobo. To je peto od doslej manj znanih dejstev. Šesto od temeljnih dejstev pa je seveda to, da se je v 70-letni Nikovi-Domelovi dobi zgodila renesansa kovinarstva v Železnikih in z njo prestop iz železne v informacijsko dobo. V Domelovi lastni zgodbi pa velja – ko jo primerjamo s podobnimi doma in v svetu – še posebej izpostaviti sedmo dejstvo – da so se zaposleni iz tragedije fužinarstva nekaj naučili. Ko je sredi devetdesetih let prišlo do situacije, ko bi bila lahko zaradi grožnje sovražnega prevzema prihodnost družbe ogrožena, se je večina zaposlenih združila, družbo odkupila in postala večinski lastnik. V družbi je nastalo pozitivno vzdušje, v katerem se zaposleni kljub novim preizkušnjam (katastrofalna povodenj leta 2007, globalna gospodarska kriza po letu 2008) ustvarjalno soočajo z novimi tehnološkimi, tržnimi in psihosocialnimi izzivi …« (Str. 28–29)

Gornji odlomek je urednikov povzetek iz zbornika ob 70-letnici družbe Domel. Ta govori o Domelu danes, opisana pa je tudi zgodovinska pot, ki vodi iz železne v informacijsko dobo in pripelje do Domela. To je knjiga o osrednji zgodbi Železnikov in Selške doline.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 7. oktober 2014 / 11:57

Še noč se je svetila

V Galeriji Loškega gradu so odprli razstavo Več svetlobe! O svetilih od prazgodovine do danes. Z njo so zabeležili tudi sto dvajset let prve javne razsvetljave na Kranjskem.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...