Oceani in vesolja semen

V Sokolskem domu je na ogled slikarska razstava akademske slikarke Barbare Kastelec z naslovom Semena. Z njimi se srečamo globoko na dnu oceana, v vesolju in do 20. aprila tudi v »Sokolcu«.

Škofja Loka – Sezono razstav Združenja umetnikov Škofja Loka letos odpira njihova članica, akademska slikarka Barbara Kastelec, doma iz Žirov, že vsaj desetletje pa živi in ustvarja v Ljubljani, kjer ima tudi zelo uspešno likovno šolo. V Škofji Loki se je na samostojni razstavi zadnjič predstavila pred osmimi leti, ko smo občudovali njene sladke spomine iz otroštva, predimenzionirane kremne rezine, indijančke, bombone, banano … Cikel sladkosti je nadaljevala s serijo gob, v zadnjih letih so v središču njene pozornosti semena. Ste prekinili s cikli prehrane, se pošalim, Barbara pa v podobnem tonu odgovori: »Še vedno se ukvarjam s prehrambnim področjem, le da sem se vrnila na sam začetek prehrambne verige – k semenom.« Njena najnovejša dela namreč predstavljajo različna semena, kakršna vidimo skozi mikroskop. »Raziskovala sem po knjigah z makroposnetki semen in pri tem ugotovila njihovo podobnost z morskimi živalmi in organizmi. Ne le po obliki, ampak tudi po barvah. Slikam jih take, kot so, in se s tem vračam na začetek geneze hrane, lahko bi rekli do njenega rojstva,« razloži Kastelčeva.

Najboljša semena je našla v knjigi Seeds (Semena) založbe Papadakis, kjer so mikroskopske fotografije odlično tudi barvno obdelane. »Ko opazuješ te slike, v njih ne vidiš zgolj semen, ampak neke organizme, morske živali. Začela sem raziskovati po botaničnih in bioloških knjigah, kjer so se podobnosti le še potrdile. Ko se zdaj odločim za seme, mu skušam najti čim bolj primerljiv morski organizem,« pojasnjuje slikarka, ki kljub drugačni tehniki slikanja ostaja živahna koloristka. Slike večinoma nastajajo v tehniki gvaša ali z barvnimi svinčniki. Njene slike so zdaj bližje realizmu, zato je pri delu doslednejša, natančnejša, kar pa pomeni, da ni več močnih in ambicioznih potez, ki so prejšnjim delom dajale ekspresionistično noto. »Gre za neke vrste botanično sliko, ki ne nastane v enem tednu, ampak jo prav zaradi njene zahtevnosti slikam več mesecev,« še izvem. O okroglih platnih pa: »Tak je pogled, če se spustite globoko pod morsko gladino. Ali pa daleč v vesolje. Pravijo, da so svetlobni pogoji v globokem morju podobni kot v vesolju.« Barbara Kastelec se nima za konceptualno umetnico, ampak se zgolj podaja globlje v sliko, v njihove naslove pa dodaja prava imena tako semen kot organizmov. Slikarka pri tem dodaja, da idej za slike novih semen in mikroorganizmov ne manjka. Vesela je, da je lahko ponovno razstavila svoja dela v Škofji Loki, še zlasti ker ve, da si bodo razstavo ogledali mnogi tisti, ki jo tudi sicer poznajo.