Ne zapusti me

Letos mineva 50 let, odkar je eden najbolj prodornih in najboljših francoskih šansonjerjev Jaques Brel, po rodu Belgijec, zadnjikrat zapel svojo znamenito Ne me quittes pas/Ne zapusti me v pariški Olympii. Star je bil 37 let, na višku kariere. Rojen je bil 1929 v predelu Bruslja, imenovanem Schaerbeek, v meščanski družini, ki je imela kartonažno tovarno. Delo v očetovi tovarni ga ni zanimalo, ni prenesel vsakodnevne sivine in se je odpravil v Pariz. Svojo prvo pesem je napisal pri petnajstih letih. Sam je rad rekel: Pet let je minilo, da sem debitiral. Na odru je bil dominanten, ekspresiven, dramatičen, neki kritik je celo napisal »orkan Brel«. V njegovih šansonih je vse, od najnežnejše lirike do ostre kritike družbe. Veliko drugih šansonjerjev je segalo po njegovi glasbi in besedilih. Bil je tudi dober igralec, igral je v desetih filmih in dva tudi režiral. Drugi je požel slabe kritike in ga odgnal od filmskega traku. Od takrat se je posvečal strastnima konjičkoma – letenju in jadranju. Vedno si je želel najti svoj sanjski otok. 1976 ga je zaneslo v francosko Polinezijo, na markeško otočje, na rajski otok Hiva oa, kjer je živel in umrl tudi francoski slikar Paul Gaugain. Brel se je zaradi bolezni vrnil v Francijo in po dolgem umetniškem premolku, izmučen od raka, posnel 1977 svojo zadnjo ploščo. Bolezni ni bilo moči ustaviti. 1978 je umrl v Bobignyju, severovzhodnem predmestju Pariza. Njegovo truplo so prepeljali na Hiva oo, kjer je na majhnem pokopališču sosed Paulu Gaugainu. Na spominski plošči, vzidani v njegovo rojstno hišo, piše Tu se je rodil Jacques Brel (1929–1978) … Opeval je nižino Flandrije, starce, nežnost, smrt. Pokončno je živel in je še vedno poet. Njegovi šansoni znajo osrečiti in pretresti hkrati. So polni sanj in krute resničnosti kot njegov »Amsterdam«. Mednarodno fundacijo Jacques Brel vodi ena izmed njegovih treh hčera France Brel … Če poslušaš Brelovo prvo uspešnico (1956) Ko nimaš drugega kot ljubezen, je vzdušje Parizu blizu …

Piščanec s pehtranom

Za 4 osebe potrebujemo: 2 šalotki, 2 stroka česna, 4 fileje piščančjih prsi po 150 g, 4 žlice masla, 2 žlici olja, 3–4 žličke posušenega pehtrana (če ni svežega), 100 ml suhega vermuta, 250 ml čiste kurje juhe, 250 ml sladke smetane, sol, poper, pol do eno žlico limoninega soka.

Šalotko in česen zrežemo na kockice.

Dve žlici masla in dve žlici olja segrejemo in nasoljene in popoprane fileje zlato rjavo opečemo, poberemo iz ponve ter zložimo v nepregorno posodo. Preostali dve žlici masla raztopimo na maščobi in vmešamo suh ali sesekljan svež pehtran. Nekajkrat premešamo, nato pa pehtranovo maslo zlijemo na fileje, ki naj se v pečici, ogreti na 180°, pečejo še 15 minut (ventilatorska pečica ni priporočljiva).

Šalotko in česen dve minuti dušimo na maščobi, nato prilijemo vermut.

Ko malce izpari, dodamo juho in smetano. Omako kuhamo 5–6 minut in jo zmešamo s paličnim mešalnikom. Solimo in popramo ter dodamo malce limoninega soka. Fileje zložimo na krožnike in prelijemo z omako. Ponudimo z bageto in zeleno solato.

Pa dober tek!