Počitnice v Dragočajni

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Medvode / četrtek, 15. avgust 2013 / 22:38

Kamp Smlednik ima posebnost, del malce skritega koščka kampa je namreč namenjen naturistom. Med tujci prevladujejo Nizozemci in Nemci, med stalnimi, nekateri počitnikujejo tu že leta, pa Slovenci tudi iz bližnjih krajev.

Dragočajna – Urška, Janko in Metka so imena treh bungalovov sredi kampa Smlednik. Večina prostora v kampu pa je namenjenega šotorom, prikolicam in avtodomom. Kamp lahko sprejme do štiristo gostov. Srečo Rozman in Franci Zor iz turistične zadruge Dragočajna-Moše, ki ima v lasti kamp Smlednik, sta pred nekaj dnevi povedala, da med tujimi gosti prevladujejo Nizozemci in Nemci, obiščejo jih tudi Angleži, Španci, Italijani. In seveda Slovenci. »Do prvih avgustovskih dni – kamp odpremo prvega maja – smo imeli približno štiri tisoč nočitev, kar je za kak odstotek več kot lani, pa smo bili že lani zadovoljni z obiskom. Nekateri gostje so prehodni, drugi stalni … Manjši del kampa je namenjen nudistom, kjer imamo izredno dober obisk, gostje v tem delu ostanejo pri nas tudi po teden dni,« je razložil Srečo Rozman.

Gradijo turistični objekt

Kamp Smlednik ima tri zvezdice in, česar ne gre prezreti, velik objekt, ki je še v gradnji. »V njem bodo gostinski lokal, ki bo nadomestil obstoječega, ter nekaj sob in apartmajev. Ponudbo želimo posodobiti in razširiti in naša želja je, da bi objekt predali namenu prihodnje leto. Upajmo … tudi pod pogojem, da bo najemnik sedanjega gostinskega lokala soinvestiral v nov gostinski del. Celotna naložba objekta je sicer ocenjena na 1,5 milijona evrov, do zdaj smo jo pokrili z denarjem zadruge, naprej bomo pa videli, kako bo šlo,« je pojasnil Rozman. Ali bo vložil v nov gostinski del, smo povprašali Vilija Ambruša iz tamkajšnje okrepčevalnice Vili. »Se še dogovarjamo,« je odgovoril na kratko, medtem ko je lupil krompir. No, že sedanja okrepčevalnica je naokrog znana po okusni postrvi, mi je zatrdil sodelavec. In gospoda Vilija v šali vprašamo, ali jih je nalovil kar v bližnji reki Savi. »Ne, ne … (smeh). Pripeljem jih iz ribogojnice Vrhpolje pri Kamniku,« je pojasnil.

Mir, stik z naravo, domačnost

Tuji gostje imajo z lego kampa odlična izhodišča za ogled Ljubljane, Kamnika, Škofje Loke, Kranja. Domači gostje pa tu najdejo predvsem mir, stik z naravo, zelenjem, z bližnjo reko, ki pomirja. Vsaj tako sta razložila Tatjana in Bogdan Košak, ki imata lično urejeno prikolico v kampu šesto leto, prihajata pa iz Škofje Loke. »V Škofji Loki živimo v stolpnici med štirimi stenami, ko pridemo v kamp, pa smo stalno zunaj. Mož sicer še dela, jaz sem v pokoju, ampak tudi tedaj, ko sva še oba delala, sva po službi prišla sem, pojedla kosilo. Domov v Škofjo Loko sva se odpravila šele zvečer, včasih tudi šele zjutraj naravnost v službo. Tudi zdaj že odrasla otroka rada prihajata sem,« je pripovedovala Tatjana Košak. V kampu se je našla odlična družba nekaj parov. »Skupaj hodimo na smledniški grad, do katerega je približno 45 minut hoje, pa na druge izlete. Srečujemo se ob rojstnih dnevih …,« je dodala Košakova in še pristavila: »Zares je domače vzdušje.«

Kopanje na lastno odgovornost

Kopanje v Savi je na las­tno odgovornost. Je le reka s svojimi zakonitostmi, ampak nekateri gostje, dobri plavalci, vseeno zaplavajo. Srečo Rozman je sicer dejal, da je to poteza za heroje, ker je reka tudi mrzla, Košakova pa je povedala, da so Skandinavci in tudi slovenski prijatelji pogumni in da zaplavajo. »Pred nekaj dnevi so namerili v Savi 23 stopinj Celzija, res pa so mi prijatelji povedali, da je pol metra glob­lje reka že hladnejša,« je še dejala Košakova.

Vsak dan se pri Viliju dobijo sveže žemljice in kruh. V kampu so tudi možnosti za šport in rekreacijo, dejansko pa se še najbolj vtisneta v spomin – mir in počitek v senci pred poletno vročino sredi neokrnjene narave …