Kako graditi male vodne elektrarne

Glasen klic k pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov, poleg varčne rabe električne energije – vsaj 25 odstotkov naj jo pridobimo iz teh virov do leta 2020 – mi je spodbudil željo po gradnji male vodne elektrarne moči cca 250 kW. V sosednjih večjih državah v EU napovedujete celo najmanj 27-odstotni delež proizvodnje iz obnovljivih virov, in to v kratkoročnem obdobju. V Nemčiji že v letu 2015 ob ugodnih vremenskih razmerah 100-odstotno pokrivajo potrebe po električni energiji iz obnovljivih virov: voda, sonce, veter! Tako so v fazi zapiranja nuklearnih elektrarn in termoelektrarn. V naši deželi pa termo elektrarna Šoštanj »znižuje ceno« električne energije.

Grdo sem se zmotil, ko sem mislil, da bom lahko pristopil h gradnji MHE – včasih sta bila za gradnjo male vodne elektrarne dva ključna pogoja: količina vode, ki se lahko iz vodotoka odvzame in vsa neonesnažena vrne v vodotok, in zagotovljen biološki minimalni pretok pri zajetju za MHE. Z odlokom so k energetskemu zakonu dodali še zahtevo po velikosti zaledne površine: zalednih površin, ki napaja vodotok, mora biti vsaj F = 10 km2. Normalno bi pričakoval razlago ali podrobnejšo utemeljitev, zakaj tako – pa je ne najdem – je očitno velika tajnost. Na ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da je gradnja MHE moteč poseg za zaščito povirnih delov vodotokov, ki so najbolj občutljivi za človekove posege, še posebej na hidro morfološke spremembe in odvzeme vode. In dodatna ugotovitev: da je količina proizvedene energije na vodotokih s prispevno površino, manjšo od 10 km2, zelo majhna. Za koga ščitijo vodne vire – kateremu stricu jih bodo prodali?

Če pri isti količini vode zajetje postavim v gorskem svetu in po cevovodu zagotovim padec cca 100 m, bi lahko postavili agregat moči cca 300 kW; če pa to postavim v nižinskem delu, kjer je padca le nekaj metrov, dobimo agregat moči cca 10 kW. Očitno je velikost agregata nepomembna.

In tako so gorenjsko in prekmursko »zaledno površino« postavili na isti nivo: ne boste gradili malih hidroelektrarn. Bo treba MHE, ki nimajo ustreznih zalednih površin, podreti? V sosednjih deželah jim takšni odloki očitno ne uspevajo – saj vsako leto zgradijo veliko MHE. Tako vsaj njihova letna poročila kažejo. Koliko pa smo jih pri nas v zadnjih petih letih zgradili?

In kdo bo končno dovolil gradnjo MHE – čeprav se vsi lokalni udeleženci strinjajo s predvideno gradnjo – od občine do lastnikov zemljišč in celo »lokalno« elektrogospodarstvo soglaša. Ali so takšne odločitve le v domeni administrativnega lobija na posameznih ministrstvih, ki ščitijo javni interes v sozvočju z EU-direktivami?

Pismo s to vsebino sem najprej naslovil na ministra g. Petra Gašperšiča – ministrstvo za infrastrukturo, ki mi je v desetih dneh podal odgovor, v katerem me je napotil na ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi ministrica ga. Irena Majcen. Ministrica mi še po treh mesecih ni odgovorila na poslano pismo, vezano na to tematiko, niti nisem bil vreden kakršnega drugačnega odgovora. Kot državljan in Slovenec nisem vreden odgovora.

Jereb Janez, univ. dipl. inž. str.