Septembra bo veslal za Rio

Kajakaš na divjih vodah Jure Meglič iz Zgornjih Dupelj, ki od lani tekmuje za Azerbajdžan, si po slabi sezoni letos želi biti precej višje, predvsem pa si želi na septembrskem svetovnem prvenstvu priveslati nastop na olimpijskih igrah. To je bil razlog za odločitev za nastopanje za novo državo. Na sezono se je mesec dni pripravljal tudi v Avstraliji, v ponedeljek pa odpotoval na prvo mednarodno tekmo.

Zg. Duplje – Jure Meglič, 30-letni kajakaš na divjih vodah, od lani nastopa za Azerbajdžan. Pod novo zastavo bo skušal uresničiti veliko željo – boriti se za olimpijsko medaljo. V ponedeljek je odpotoval na prvo mednarodno tekmo v letošnji sezoni.

Nastopanje za novo državo je bila za vas velika sprememba. Kako ocenjujete sezono 2014?

»Bila je velika izkušnja. Veliko stvari je drugačnih, sploh ker sem bil navajen delovati v veliki reprezentanci, kot je slovenska. V novi ekipi sem sploh edini tekmovalec. Ukvarjati se moraš tudi z drugimi stvarmi, na katere na začetku nisem bil navajen. K sreči sem to sedaj uredil. Imam ljudi okrog sebe, ki mi pomagajo. Upam, da bo letošnja sezona precej boljša kot lanska. Lani sem bil dvanajsti v skupnem seštevku svetovnega pokala, dvajseti na svetovnem prvenstvu. Bila je ena slabših sezon, a velik del pripisujem temu, da je bilo na kupu toliko stvari. Nisem se mogel več toliko ukvarjati s samim veslanjem, temveč bolj z vsemi drugimi logističnimi stvarmi.«

Kaj konkretno je drugače?

»Nisem si predstavljal, kako bo. Okrog mene so ljudje, ki mi pomagajo, da imamo vsak svoje zadolžitve. Imam novo ekipo, sestavljeno iz domačih in tujih strokovnjakov. Moram pa si organizirati treninge, hotel, s kom bom treniral. Iščem člane drugih reprezentanc, da skupaj opravimo kakšen trening. Tudi letošnje zimske priprave v Avstraliji sem si moral organizirati. Logistično imam več dela kot včasih. Ko se enkrat navadiš, pa ti ne vzame prav veliko časa. Ko sem doma, pa največ časa še vedno preživim v Tacnu, kjer treniram vsak dan.«

Kje ste opravili priprave na sezono? Ste bili skupaj s slovensko reprezentanco?

»Slovenska reprezentanca se je odločila za Združene arabske emirate. Jaz sem izbral Avstralijo. Vsa leta, ko smo trenirali tam, mi je bilo bolj všeč. Logistično je sicer precej bolj zahtevno. Nastanjen si kar precej stran od proge, treba se je več voziti. Zadnji teden sem imel prvi trening ob šestih zjutraj, ob dvanajstih že drugega. Vseeno je zame voda tam toliko boljša, da sem kljub vsemu šel raje v Avstralijo in tam opravil en mesec treninga v pripravljalnem zimskem obdobju. Tam sem bil od sredine februarja do sredine marca.«

Kaj vam nudi Azerbajdžan?

»Predvsem imajo željo, da bi se začeli ukvarjati s kajakom na divjih vodah, s slalomom. Bil sem tam na pripravah, imajo dober center v Mingacevirju, kjer bodo letos evropske olimpijske igre na mirnih vodah v sprintu. Zelo veliko investirajo v sam razvoj športa. Na divjih vodah sem njihov edini tekmovalec, imajo pa svetovne in evropske prvake, skifiste na mirnih vodah. V Azerbajdžanu še ni proge za divje vode, ko bo, bo precej lažje vzgajati mlajše tekmovalce. Nudijo mi vse, da se lahko dobro pripravim na olimpijske igre, kar je bilo bistvenega pomena pri prestopu.«

Imate vstopnico za olimpijske igre že zagotovljeno?

»Letos se moram na svetovnem prvenstvu uvrstiti med prvih petnajst držav. Če mi to uspe, se kvalificiram na olimpijske igre, če ne, se lahko na evropskem prvenstvu 2016 borim se za dodatno mesto. Naloga ne bi smela biti pretežka, a glede na šport, v katerem nastopam, in to ni ravno plavanje na 100 m, ampak je kajak na divjih vodah, slalom, nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo.«

Bi bil cilj olimpijskih iger v slovenskem dresu veliko težje uresničljiv?

»V slovenski reprezentanci bi mi to težje uspelo. Je toliko dobrih fantov, tako da bo velika borba za eno samo mesto, ki vodi na olimpijske igre v Rio de Janeiro. Izbral sem morda malce zanesljivejšo pot. Že dvakrat sem ostal brez olimpijskih iger. Nimam sreče na izbirnih tekmah. Od otroštva mi je bil cilj nastopiti na olimpijskih igrah in se tam skušati boriti za olimpijska odličja. Imam ga z evropskega in svetovnega prvenstva, olimpijsko mi pa še manjka. Za odločitev za Azerbajdžan mi ni žal. Pomembno je, da lahko normalno treniram. S slovenskimi kanuisti pa smo tudi še vedno ostali prijatelji. Nismo sicer v hotelih v istih sobah, se pa družimo v prostem času.«

Glavni letošnji cilj?

»Glavni cilj letošnje sezone je septembrsko svetovno prvenstvo, potem pa bomo razmišljali naprej.«