Čistilnim akcijam v posmeh
Ker je tradicionalni čas čistilnih akcij, sem se odločila napisati nekaj vrstic svojih opažanj. Ker se rada s svojim pasjim prijateljem sprehajam po gozdu, me določena brezvestna dejanja zelo jezijo. Prejšnji dan sem šla s psom po gozdni poti proti Zvirčam. Pes je začel ovohavati velike papirne vreče, vržene v jarek ob poti. Ker je bila ena vreča že strgana, sem videla, da so notri poginuli purani. Sprašujem se, kdo je tako neodgovoren, da živali tako zavrže, ne da bi jih pokopal! Ne vem, če so bile živali bolne, bi to lahko raznosile divje živali, bolezen bi se lahko širila. Gozdni pas se širi od Podbrezij proti Zvirčam in Kovorju, naselja so čisto blizu! Tisti, ki je to storil, ne more biti prepričan, da se bolna divja žival ne bo pojavila tudi na njegovem dvorišču!! Kraj si je ogledala tudi policija in fotografirala prizorišče. Ko grem po cesti, vidim, kako iz drvečih vozil letijo pločevinke, embalaža od pic in še mnogo drugega. Tu so starši padli na izpitu vzgoje svojih otrok, vendar dejanja mladostnikov niso nič čudnega, saj so nekateri odrasli isti! Opazovala sem voznika kombija, ki je ustavil na dovozu v gozd, da bi v miru pomalical. Vse lepo in prav, vendar je vrečko z ostanki obesil na najbližjo vejo. Pri obrezovanju živih mej in trt se velikanske črne vreče prislonijo na najbližjo smreko. Lastnice psov v vrečke pobirajo pasje iztrebke, vrečke mečejo v najbližje grmovje. Naj se, prosim, akterji teh dejanj pogledajo v ogledalo in me poučijo o smiselnosti tega početja, ker jaz ga ne razumem. To je v posmeh vsem, ki se trudimo ohraniti naravo za zanamce, če nam to ne uspe, bomo račun, ki ga bo izstavila narava, na žalost plačali vsi!
Mojca Aljančič, Podbrezje