Višja plačila za nekatere kmetijske ukrepe
Sprememba programa razvoja podeželja je prinesla višja plačila za nekatere kmetijske ukrepe.
Kranj – Evropska komisija je prejšnji teden tudi uradno potrdila spremembe Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Največ sprememb zadeva ukrepe Kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP), Dobrobit živali in Ekološko kmetovanje. Ukrep Dobrobit živali se bo z uvedbo zahteve Paša letos najprej razširil na področje govedoreje, prihodnje leto pa še na rejo drobnice. Za goveda bodo pogoji neprekinjena paša najmanj 120 dni v času od 1. aprila do 15. novembra, vodenje dnevnika paše in izvedba zatiranja notranjih zajedavcev. Višina plačila za govedo na paši bo 53,40 evra na glavo velike živine (GVŽ) na leto, skupno pa bo za ta ukrep letos na voljo 4,7 milijona evrov. Pri ukrepu Ekološko kmetovanje se bo s spremembo programa razvoja podeželja plačilo za trajno travinje povečalo s 70 na 80 odstotkov kalkulacijske vrednosti, to pa pomeni povišanje plačila s 136,12 na 155,57 evra na hektar, za kmetije v preusmerjanju iz konvecionalnega v ekološko kmetovanje pa zvišanje z 272,87 na 311,86 evra na hektar. Plačilo za avtohtone pasme se bo zvišalo s 116,17 na 193,62 evra na glavo velike živine (GVŽ) na leto. Pri ukrepu Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva se bo prag za zahtevne naložbe zvišal s petdeset tisoč na dvesto tisoč evrov, sprememba bo prinesla nekatere administrativne poenostavitve, saj za naložbo, vredno do dvesto tisoč evrov, upravičencu ne bo več treba pripraviti poslovnega načrta na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri ukrepu Podpora za naložbe v predelavo (trženje) in razvoj kmetijskih proizvodov se bo finančna podpora na problemskih območjih lahko zvišala za dodatnih deset odstotnih točk, za naložbe v predelavo, ki izvira iz prireje živali, vključenih v ukrep Dobrobit živali, pa za pet odstotnih točk, vendar največ do petdeset odstotnih točk. Pri ukrepu Ohranjanje habitatov strmih travnikov bo jesenska paša dovoljena tudi po 15. avgustu.
V spremenjenem programu so določili tudi problemska območja, ki vključujejo občine, v katerih je skupni prirast prebivalstva negativen in imajo za dvajset ali več odstotkov večji nagib, kot ga izkazujejo Gerki iz zbirnih vlog za leto 2015. V problemsko območje sodi 46 občin, med njimi tudi občine Bohinj, Gorje, Jesenice, Jezersko, Tržič, Železniki in Žiri. Kmetije s tega območja bodo lahko za naložbe uveljavljale za deset odstotnih točk višje finančne podpore.