Javna naročila enostavnejša in preglednejša

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 5. april 2016 / 13:22

Od prvega aprila naprej je v veljavi novi zakon o javnem naročanju, usklajen z evropskim pravnim redom.

Kranj – Zakon enotno ureja splošno in infrastrukturno javno naročanje, poenostavlja postopke pri oddajanju javnih naročil, poleg tega je njegov cilj tudi gospodarna poraba javnega denarja.

Novi sistem spodbuja inovativnost in izbor izvajalcev na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, pri čemer za določene storitve prepoveduje zgolj ceno kot edino merilo za izbor (npr. inženirske ali arhitekturne storitve). Z novo zakonodajo naj bi čim bolj poenostavili in debirokratizirali javno naročanje. Večji je poudarek na elektronskem naročanju, odločitve bodo objavljene na portalu javnih naročil, zmanjšali se bodo stroški vročanja in s tem tudi skrajšali postopki, ponudniki pa bodo v vseh državah članicah EU lahko uporabljali enoten obrazec za izkazovanje usposobljenosti, ki ga bodo lahko tudi večkrat uporabili, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.

Roki za oddajo naročil se skrajšujejo, pragovi za uporabo naročil manjših vrednosti pa zvišujejo. V pritožbenih postopkih se zmanjšuje možnost, da bi pritožbe uporabljali kot način za zavlačevanje postopkov ali celo njihovo zlorabo. Za sodelovanje v postopku bodo ponudniki predložili le lastno pisno izjavo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, vso dokumentacijo o tem pa bo moralo preložiti le podjetje, ki bo v postopku izbrano, za naročnika pa to pomeni, da bo moral dokumentacijo preveriti ob koncu postopka, in ne pred odločitvijo o oddaji naročila.

V zakonu so pomembni tudi izločitveni kriteriji, ki nekega ponudnika izločajo iz postopkov javnega naročanja, če denimo krši pogodbene obveznosti, neupravičeno pridobiva informacije, posreduje zavajajoče razlage, ne plačuje davkov, je njegova ponudba neobičajno nizka, obenem pa nov zakon uvaja tudi t. i. socialno komponento; če ponudnik ne izplačuje podizvajalcev, ne izplačuje prispevkov in plač zaposlenim, je takšen ponudnik prav tako lahko izločen iz postopka javnega naročanja. Poleg socialnih meril so vključena tudi okoljska: naročnik lahko denimo zahteva določen znak kot dokaz, da naročene gradnje, storitve ali blago ustrezajo njegovim značilnostim. Podjetja, ki ne spoštujejo okoljskih obveznosti, se prav tako lahko izključijo iz postopka javnega naročanja.

Za storitve na področju kulture, sociale, zdravstva in podobnih storitev veljajo poenostavljena pravila. Sicer pa naj bi večjo preglednost javnih naročil zagotovile tudi določbe, da morajo vsi naročniki (to so predvsem državni organi, organi lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava) enkrat letno na svojih spletnih straneh objaviti seznam vseh naročil v vrednosti nad 10 tisoč evrov in do mejnih vrednosti, do katerih je obvezna uporaba zakona. Zakon opredeljuje tudi razmerja med glavnim izvajalcem in podizvajalci: naročnik neposredno plačuje podizvajalcem, kadar to zahtevajo, če pa te zahteve ni, pa morajo glavni izvajalec in podizvajalci potrditi prejem plačil z izjavo.