Padre, središče New Yorka za Slovence

Pater Krizolog je frančiškan, duhovnik v cerkvi sv. Cirila v New Yorku. Deluje v smeri, da bi fara čim dlje obstajala, ljudje pa bi se radi vračali. Izjemno dobrovoljen, aktiven človek, ki spretno krmari na ladji majhne cerkve po reki velikega mesta.

Na križišču dolge druge avenije in osme ulice zavijemo desno; v majhno, malce bolj mirno ulico, ki predstavlja pravo nasprotje ogromnemu in živahnemu New Yorku pa tudi ljudi polnemu Manhattnu. Razgiban in radoživ, tako kot mesto, v katerem prebiva, je tudi moj gostitelj, pater Krizolog; padre, kot ga kličejo njegovi farani.

Martin Cimerman, to je njegovo posvetno ime, je duhovnik v slovenski fari, ki že vrsto let kljubuje gospodarskim, političnim in drugim spremembam – priseljevanju, odseljevanju, dobrim in težkim časom. Ko se je podal v ZDA, so mu dejali, da bo po treh letih moral cerkev zapreti. Zmotili so se – letos bo cerkev sv. Cirila v New Yorku praznovala častitljivih sto let.

Pred nekaj leti je v nekem intervjuju Krizolog v šali dejal, da bo že še dočakal 100-letnico fare, potem pa bo videl, kako naprej. Praznovanje je torej pred vrati in duhovnik je poln načrtov, kako bodo obeležili tako pomemben jubilej. Pričakuje, da se bodo slovesnosti udeležili visoki predstavniki Cerkve pa tudi mnogi drugi pomembni Slovenci in Slovenke, predvsem pa farani.

Nedelja je glavna

Slednji so na cerkev in dejavnosti, ki potekajo v njej, zelo navezani. Padre pravi, da je to logično, saj jim on in cerkev predstavljata vez z domovino, možnost, da se pogovarjajo s svojimi rojaki, celo v slovenskem jeziku. Ta predvsem med mlajšimi nekoliko zamira, vendar slovenstvo zagotovo ne. Cerkev sv. Cirila ne služi le kot prostor za versko dejavnost, pač pa tudi kot kulturni center. Tukaj se oglasijo ljudje, ki pridejo le na obisk v ZDA ali pa na študij. Včasih imajo pri nedeljski maši ljudi z vseh kontinentov, saj pridejo tudi Slovenci, ki živijo v latinski Ameriki.

Prav nedeljski obredi so med najbolj obiskanimi, med tednom pa cerkev nekoliko bolj sameva. Padre vidi razlog v tem, da se je večina Slovencev odselila iz Manhattna v zunanje predele New Yorka, saj je življenje v centru postalo predrago. Zdaj predstavlja obisk cerkve pravi izlet, zato se vračajo sem le ob nedeljah in največjih praznikih; duhovnik pa se še spominja časa pred 24 leti, ko je prišel v Ameriko in so bile vse maše zelo dobro obiskane, cerkev je pokala po šivih. Zdaj imajo vsako tretjo nedeljo po maši tudi druženje, kjer na mizo pride tudi prava kranjska klobasa.

O njem in o Slovencih

Pater Krizolog je tudi sam gurman in bojda zelo dobro kuha. Izhaja iz Ljubljane, iz Stožic, a se v velikem mestu zelo dobro znajde. V okolici na hitro našteje vse najboljše restavracije, zraven natrosi še nekaj šal. Je pravi frančiškan, odprt, dostopen, prijazen in topel. Do izraza pride njegova preprostost in smisel za humor. Je tudi navdušen športnik; pred kratkim je smučal v Wyomingu, obiskuje pa tudi fitnes. Na Slovenijo ima lepe spomine in od daleč domovino ves čas spremlja. Tu in tam pokomentira, kaj vse bi lahko storili, predvsem pa pohvali Slovence – smo zelo pridni in delavni, kar opazijo tudi Američani. Dejal je, da smo, kolikor smo majhni, Slovenci zelo veliko prispevali k razvoju ZDA. Nekaj najboljših znanstvenikov tukaj je Slovencev.

Tudi v »velikem jabolku« praznujejo veliko noč. Na ta praznik se v slovenski cerkvi zbere največ faranov v celem letu, saj jim to veliko pomeni. Tradicionalno spečejo potico in druge velikonočne dobrote; posebej pa je Krizolog pohvalil delo faranke, ki naredi lesena jajca, ročno poslikana, ki vsa spominjajo na praznovanje.