Rudolf Maister, legendarni general iz Kamnika

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 2. april 2016 / 10:48

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (42)

General in pesnik Rudolf Maister, ki se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, je postal legenda. S premišljenim delovanjem v letih 1918–1919 je Maribor in severno mejo ohranil Sloveniji in s tem tudi Jugoslaviji.

Zaradi zgodnje očetove smrti je vstopil po 6. razredu gimnazije v Ljubljani leta 1892 v dveletno domobransko kadetnico na Dunaju. Leta 1895 je postal poročnik. Nato je opravil več šol za častnike. Napredoval je v stotnika in postal poveljnik podčastniške šole. Po hudi bolezni so ga prestavili v Celje, ob začetku prve svetovne vojne pa je kot major služboval v Mariboru. Povezan je bil z vodilnimi slovenskimi politiki. Prvega novembra 1918 je prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko. Podredil ju je oblasti Narodnega sveta za Štajersko, ki ga je povišal v generala.

Ob razpadu Avstro-Ogrske se je mariborski mestni svet sicer odločil za priključitev k republiki Nemška Avstrija. Maister se ni strinjal. Ker je imel na razpolago le malo slovenskih vojakov in častnikov, je vabil v svoje čete slovenske vojake, vojake nemške narodnosti pa je odslavljal. Na območju Štajerskega obmejnega poveljstva, ki mu je poveljeval, je razglasil mobilizacijo. Novembra 1918 je že imel slovensko vojsko z okoli štiri tisoč vojaki in dvesto častniki. Razorožil je nemško varnostno stražo, to je vojsko nemškega mestnega sveta, in jo razpustil. S svojo vojsko je zasedel slovensko narodno mejno območje na Štajerskem. Po tem območju je po končani vojni skoraj v celoti potekala tudi državna meja. Pripravil je izhodišče za zasedbo Koroške, vendar pa mu vlada v Ljubljani ni dovolila napredovanja.

Ko je konec maja 1919 prišlo do jugoslovanske ofenzive na Koroškem, je uspešno vodil enega od petih napadalnih odredov. Po zmagi in premirju je prevzel poveljstvo Koroškega obmejnega poveljstva. Po sklepu plebiscitne komisije se je moral 18. septembra 1919 kot takratni poveljnik policijskih sil z njimi vred umakniti s Koroškega. Postal je mestni poveljnik v Mariboru, leta 1923 pa je bil v nejasnih okoliščinah, star 49 let, upokojen kot divizijski general. Kot upokojenec je živel v Mariboru.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Komendi se je 29. 3. 1867 rodil dirigent Josip Čerin. V letih 1898–1902 je bil dirigent dunajske Volks­opere, 1902–1916 pa kapelnik vojaških godb na Dunaju, v Budimpešti in Pragi.

V Radomljah pri Domžalah se je 29. 3. 1899 rodil odvetnik in politik Ivo Potokar. Med drugo svetovno vojno je bil med voditelji Samostojne demokratske stranke. Poleti 1944 ga je aretiral gestapo in interniral v taborišču Dachau, kjer je 1. 4. 1945 umrl.

V Kamniku se je 30. 3. 1883 rodil slikar Maks Koželj.

V Kranju se je 31. 3. 1867 rodil arhitekt Ciril Metod Franjo Koch. Med drugim je naredil načrt za novi most pri sv. Janezu v Bohinju. Bil je predhodnik Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika.

Na Bledu se je 31. 3. 1875 rodila slovenska pesnica Vida (pravo ime Frančiška) Jeraj.