Vigenjc o Ažmanovih iz Krope
Nova številka Vigenjca, glasila Kovaškega muzeja v Kropi, prinaša obsežen zapis o zakoncih Justinu in Riki Ažman iz Krope. Skozi njuno življenjsko zgodbo avtorica Saša Florjančič odstira pogled na čas pred drugo svetovno vojno in med njo.
Kropa – Aktualna izdaja Vigenjca je petnajsta v prav toliko letih, saj v Kovaškem muzeju v Kropi, ki je del Muzejev radovljiške občine, vsako leto pripravijo novo številko. Vigenjc je več kot glasilo, je prava knjiga, ki vsako leto bralcem prinaša nove zgodbe iz krajevne zgodovine, od strokovnih razprav do preprostih zgodb o ljudeh in življenju v Kropi in okolici nekoč. Tokratna številka je posvečena 70. obletnici konca druge svetovne vojne in prinaša dva strokovna prispevka. V prvem kustodinja Kovaškega muzeja Saša Florjančič odstira življenje zakoncev Ažman v Kropi v prvi polovici 20. stoletja ter v širšem slovenskem in mednarodnem okviru. Kot je zapisala avtorica, je bil glavni vir za prispevek vsekakor njuna celotna ohranjena zapuščina, ki se nanaša na čas pred drugo svetovno vojno in med njo.
Justin (1910–1991) in Rika Ažman (1903–2004) sta bila zelo zanimiva človeka, ki sta vsak na svoj način zaznamovala tudi življenje v svojem okolju. Njuna bogata knjižnica, osebni dokumenti in fotografije, obsežna pisemska korespondenca ter s Kropo povezana umetniška dela govorijo o ljudeh izredne duhovne širine pa tudi o mnogih bolečinah vojnega in povojnega časa. Rika je leta 1934 iz Ljubljane v Kropo prišla v službo. Tu je tudi spoznala moža Justina, povezala pa ju je ljubezen do literature, gledališča in gora. Justin je bil pred vojno interniran, najprej v taborišče v Srbijo, nato pa v Dachau. Po upokojitvi leta 1972 je bil nekaj let tudi upravnik Kovaškega muzeja. Del bogate zapuščine Ažmanovih je objavljen v slikovni prilogi Vigenjca. V drugem prispevku pa je predstavljen tudi učitelj Stane Žagar s Srednje Dobrave, ki je pomembno sooblikoval Justinovo življenjsko pot. Bil je osrednja osebnost v delovanju komunistične partije v tem delu Gorenjske že pred vojno, med kroparskimi komunisti pa je bil tudi Ažman. V prispevku z naslovom Komunistična partija – delovanje Stanka Žagarja na Dobravi pri Kropi in v okolici ga opisuje znanstvena sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije dr. Vida Deželak Barič.
V drugem delu Vigenjca so objavljeni prepisi najbolj povednih Justinovih spominskih zapisov, objavljen pa je tudi prepis dnevnika njegove žene Rike, ki ga je pisala od začetka maja do konca junija 1945, ko je čakala, da se mož po štirih letih vrne iz taborišča.