Feldmaršal si zasluži spomenik

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Kranj / sreda, 9. maj 2012 / 06:00

Slavni avstro-ogrski feldmaršal Svetozar Borojević je pomemben tudi za slovensko zgodovino. Bojeval se je na naših tleh in poveljeval slovenskim fantom in možem.

Kranj - Konec aprila smo v Gorenjskem glasu predstavili knjigo novinarja in publicista Mira Simčiča o avstro-ogrskem vojaškem poveljniku feldmaršalu Svetozarju Borojeviću. O zanimivem človeku in zmagovitemu vojaškemu strategu in poveljniku še ni bilo napisano veliko knjig. Simčičeva je šele druga, ki celovito opisuje življenje vojaka, ki je na vzhodni ruski fronti in kasneje na Soči poveljeval vojakom iz 24 narodov, med katerimi so bili tudi slovenski fantje in možje. Feldmaršal jih je spoštoval. Slovenci, Srbi in Hrvatje so bili dobri vojaki, bili pa so, tako kot sam, Slovani, ki so se znali proti Rusom »bojevati z dušo, proti Italijanom pa še s srcem«.

Feldmaršal Borojević, ki se je rodil leta 1856 v vojaški družini v Mečenčanih pri Hrvatski Kostajnici v Vojni krajini, umrl pa je leta 1920 v revščini v Celovcu, se je šele v začetku devetdesetih let preteklega stoletja začel vračati v slovensko zgodovino. Feldmaršal, ki je bil zelo blizu najvišjemu položaju v avstro-ogrski vojski, ki ga je v njegovem času zasedal Conrad von Hoetzendorf, je zaslužen, da Italijani že leta 1915 niso prišli do Ljubljane in do drugih krajev osrednje Slovenije. Vztrajal je pri fronti na Soči in ne na Savi, kar je zahteval generalštab, in porazil Italijane. S tem je obvaroval velik del Slovenije pred vojnim opustošenjem, izseljevanjem ljudi in, če obramba ne bi uspela, italijanizacijo dežele. Zaradi zmage na Soči in zaščite osrednje Slovenije je ljubljanski mestni svet pod vodstvom Ivana Tavčarja podelil feldmaršalu naziv častnega občana, leta 1919 pa sta mu ga isti občinski svet in župan zaradi strahu pred njim vzela … Morda, pravi avtor knjige Ivan Simčič, bomo Slovenci Borojeviću vrnili čast in primerno zaznamovali spomin na bleščečo zmago na Soči.

V življenju feldmaršala pa igra pomembno vlogo tudi Kranj. V začetku novembra leta 1918 so v Kranju ustavili Borojevićev poveljniški vlak, v katerem so bile tudi nekatere njegove osebne stvari, tudi denar. Na tleh med tiri so se znašli številni izvirni vojaški dokumenti, tudi zemljevidi. Takratnemu kranjskemu dekanu Antonu Koblarju gre zasluga, da je kot poznavalec zgodovine pred jugoslovansko vojsko skril najbolj zanimive vojaške karte in zaupne dokumente, ki so tako ostali v slovenskih arhivih.