Zračna zemlja je rodovitna

Če bo zemlja dobro pripravljena, bodo rastline bolj zdrave, težav na vrtu pa bo bistveno manj, svetuje priljubljena strokovnjakinja Miša Pušenjak.

Kranj – Da bodo rastline na vrtu zdrave, je bistvena dobro pripravljena zemlja, poudarja priznana specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline ter avtorica petih priljubljenih knjig Miša Pušenjak, ki je pred kratkim predavala na Kokrici pri Kranju. »Zemlja mora biti zračna, kajti zračna zemlja je živa zemlja, živa zemlja pa je rodovitna. Vedno poudarjam, da hranimo in skrbimo za zemljo, saj se bodo le tako rastline dobro počutile in bodo bolj zdrave, težav na vrtu pa bo bistveno manj.«

Na kakovost in rodovitnost zemlje najbolj vplivata gnojenje in kolobar. Če se slednjega ne boste držali, boste imeli v petih, šestih letih težave, še bolj pa zaradi neustreznega gnojenja. Ugotavlja, da so mnogi vrtovi preveč gnojeni, kar je vzrok številnih težav z vrtninami. Seveda je gnojenje potrebno, kakšno, pa bo najbolje pokazala analiza tal, ki jo na kmetijskih zavodih opravijo za okoli 25 evrov, ponekod vam bodo zraven že priložili tudi nasvet za ustrezno gnojenje. »Vzorce je treba vzeti v času mirovanja vegetacije od konca oktobra do marca, vedno pred gnojenjem,« je povedala Pušenjakova.

Za gnojenje priporoča uporabo organskih gnojil: »V jeseni gnojimo s hlevskim gnojem, ne pa tudi spomladi, saj potrebuje vsaj mesec ali dva, preden začne dajati hrano rastlinam, lahko pa spomladi tudi požge koreninice mladih rastlin. Zagotovo je najboljše organsko gnojilo kompost, tega lahko uporabljamo tako spomladi kakor jeseni. Gnoj, posebej pa kompost, pa težje zemlje tudi odlično rahljata in pomagata, da peščene zemlje poleti bolje zadržujejo vlago. Če je zemlja zelo težka, pa začasno dodajamo tudi kremenčev pesek, ki ne spreminja pH, ne pa apna, apnene moke in podobnega, kar radi uporabljajo vrtičkarji.«

In še opozorilo: na začetku rastne dobe rastline razvijajo koreninski sistem, zaradi česar je rast nadzemnega dela počasnejša, zato mnogi pomislijo, da je z rastlino kaj narobe. »Najbolj tipična primera sta korenček in peteršilj, ki se včasih tudi po tri tedne ne premakneta nikamor. Če rastline pustimo na miru, bodo normalno delale koreninski sistem, če pa jih bomo v želji po pospešitvi rasti pognojili, po možnosti z mineralnim dušikom, pa lahko naredimo zelo veliko škodo. Na njivah zaradi velikih površin ni problema, na vrtu pa lahko na eni gredi v trenutku daste preveč zrnc na eno solato in jo s tem ožgete.« Tudi sicer odsvetuje uporabo mineralnega dušika na vrtovih in manjših njivah, namenjenih samooskrbi. »Bolje je imeti nekaj manjše, a zdrave pridelke. Če bodo pridelki zaradi preveč dušika veliki in temni, še ne pomeni, da imajo več vitaminov in mineralov. V petkilogramski zeljni glavi, ki ima tako težo zaradi pospeševanja rasti z dušikom, jih bo celo manj, samo vode ima več, zaradi česar je bolj privlačna za škodljivce in ob suši bistveno bolj žejna, poleg tega pa ima velike celice s tanjšimi celičnimi stenami, zato je rastlina tudi bolj občutljiva na bolezni. Treba se je zavedati tudi, da na vrtovih gojimo različne rastline, ki prihajajo z vseh koncev sveta, zato je skoraj nemogoče pri naših poletjih, da bi vedno vse vrtnine stoodstotno uspele. Vedno se zgodi, da vmes kaj propade, zato je najbolje, da se prilagodite vremenskim razmeram in sadite vrtnine, ki bodo v danih razmerah uspevale.«