Čipke živa mojstrovina državnega pomena
Kranj – Vlada je minuli teden na predlog ministrstva za kulturo sprejela odlok o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena. Z razglasitvijo žive mojstrovine se bo povečalo zavedanje o pomenu čipke na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, povečali se bosta njena prepoznavnost in javna dostopnost in spodbudilo njeno ohranjanje, so poudarili.
V Čipkarski šoli Železniki po besedah njene vodje Irene Benedičič pozdravljajo sprejem odloka, pri čemer se ji zdi pomembno, da imata v njem enakovredni mesti tako slovenska kot idrijska čipka. »To bo tudi dobra promocija svetovnega čipkarskega kongresa OIDFA, ki ga bomo konec junija 2016 gostili v Ljubljani. Upamo tudi, da bo ta poteza odprla pot k vpisu klekljanja na reprezentativni Unescov seznam,« je dejala Benedičičeva.
Klekljanje se je v Sloveniji širilo od 17. stoletja naprej iz Idrije in osrednje Slovenije na vsa območja države z zgledi in pozneje v čipkarskih šolah (Idrija od 1876, Žiri od 1906, Železniki od 1907). Danes organizirano klekljajo otroci in mladi v čipkarskih šolah, v okviru izbirnega predmeta in klekljarskih krožkih na osnovnih šolah, odrasli pa v društvih, v okviru univerz za tretje življenjsko obdobje in v domovih za starejše občane. Številni se s klekljanjem ukvarjajo doma v prostem času. V Sloveniji deluje več kot 100 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Klekljanje in čipke promovirajo Slovenski klekljarski dnevi v Žireh od leta 1952, Festival idrijske čipke v Idriji od 1953 in Čipkarski dnevi v Železnikih, ki neprekinjeno potekajo že od 1963. Klekljane čipke so danes poleg tradicionalne rabe, kot je krašenje oblačil ter cerkvenega in hišnega tekstila, v rabi kot modni dodatki in stensko okrasje ter so navdih za umetniško ustvarjanje. Čipke niso le tržno blago, druženje ob klekljanju je pomemben socialni gradnik medgeneracijske povezanosti.